Kirurg in izumitelj

Vedno bolj sem prepričan, da majhni narodi niso majhni zaradi svoje maloštevilnosti, ampak prej zato, ker se med seboj radi prepirajo in ker prezirajo pomembne dosežke sposobnih posameznikov in skupin, ki niso pogodu zdaj tej, zdaj oni oblasti. Pri tem se ne ozirajo na to, da bi te dosežke še kako potrebovali za krepitev svoje samozavesti in ne nazadnje tudi za golo preživetje v konkurenčnem svetu. Eden takšnih, v svetu znanih in uveljavljenih posameznikov, doma pa skoraj prezrt je tudi prof. Franc Copf, strokovnjak za kostno kirurgijo in večkratni doktor.

 

»Najraje imam učenje mladih«

Dr. Ervin B. Podgoršak, medicinski fizik in profesor na Univerzi McGill v Montrealu (Kanada), je konec letošnjega junija iz rok Kanadske organizacije medicinskih fizikov (The Canadian Organization of Medical Physicists - COMP) prejel visoko priznanje - zlato medaljo, ki jo omenjena organizacija namenja znanstvenikom, ki pomembno prispevajo k razvoju medicinske fizike. Ob tej priložnosti smo z gospodom Podgoršakom spregovorili o njegovem življenju in delu na področju medicinske fizike, ki je v zadnjih tridesetih letih doživela nesluten razvoj.

 

Raziskujete zdravilo za demenco, Alzheimerjevo bolezen. Kakšen je napredek?

Pomembneje, raziskujem delovanje človeških možganov nasploh. V resnici o delovanju možganov vemo neprimerno več danes kot pred nekaj desetletji. Še do nedavnega je znanje o možganih prihajalo iz različnih ved, ki so se ukvarjale z različnimi aspekti preučevanja možganov. Nekaj zdravnikov znanstvenikov, psihologov ter filozofov pa je ugotovilo, da samo analize ne bodo pripeljale do kakšnih pomembnejših spoznanj o možganskih funkcijah, zato so ustvarili novo vedo - kognitivno in afektivno nevroznanost. To je multidisciplinarna veda, ki povezuje psihiatrijo, nevrologijo, etologijo (evolucijsko psihologijo), molekularno biologijo, biokemijo, genetiko, filozofijo in druge. Njen cilj je razumeti delovanje možganov - kako zaznavamo, spoznavamo, usmerjamo pozornost, se spominjamo, pozabljamo, razmišljamo in čustvujemo. Mislim, da je velika prednost nevroznanosti, poleg metode analize, da uporablja znanje in sodobno tehnologijo slikanja možganov, filozofijo in druga področja ter poskuša tudi v obliki sinteze holistično razumeti delovanje možganov. V nevroznanosti izhajamo iz osnovne teze, da so možgani biološka podlaga duševnosti, najpomembnejši cilj pa je razumevanje in razjasnitev povezave med zavestjo in umom (mind), vedénjem (behavior) in možgani (brain).
Osebno me še najbolj zanima nerazumljena povezava med možgani in umom. V sklopu postavljanja teoretičnih hipotez pri svojem raziskovanju se sprašujem: kako lahko molekule, iz katerih so zgrajene celice v možganih, pretvorijo različne atome v okus, vonj, glasove, skrbi, strah, razočaranja, bolečino ali strasti. Ne da bi se tega zavedali, se v naših možganih vsak trenutek dogajajo čudeži, ki nam obarvajo svet.