26 Apr, 2018
21:44:20

Literarni večer na Banskem dvoru

V petek, 13. februarja 2015, je bila v Vijećnici na Banskem dvoru predstavitev zbornika Kakšna dobra knjiga. Predstavitve so se udeležili prevajalec Zdravko Kecman ter gostje iz Ljubljane: pisateljica in pesnica Cvetka Sokolov, dramska igralka, pesnica in pisateljica Saša Pavček ter ilustrator Damijan Stepančič.

 

 

Dvojezični zbornik Kakšna dobra knjiga - Kakva dobra knjiga je izdalo Društvo Slovencev Triglav. Nataša Kajmaković je v imenu Društva pozdravila številne obiskovalce, ki so povsem napolnili prelepo dvorano. Sledil je pozdrav generalnega konzula Republike Slovenije v Banjaluki gospoda Branka Zupanca. Andrej Ribič, predsednik uprave Elektro Ljubljana, ki je denarno podprla izid knjige, je poudaril, kako pomembno je vlagati v kulturo in predvsem v dela za otroke. V zborniku so objavljene zgodbe, pesmi in uganke, ki so jih ustvarili sodobni slovenski pisatelji za otroke. Ob bogato ilustriranih besedilih spoznavamo slovensko mladinsko književnost. Avtorji pesmi in zgodb so Tinka Bačič, Aksinja Kermauner, Majda Koren, Silvan Omerzu, Andrej Rozman Roza, Peter Svetina, Cvetka Sokolov in Anja Štefan, njihova dela so ilustrirali Suzana Bricelj, Zvonko Čoh, Marjan Manček, Silvan Omerzu, Andreja Peklar in Damijan Stepančič.

Cvetka Sokolov je na predstavitvi spregovorila o tem, kaj ji pomeni sodelovanje v dvojezičnem zborniku, Damijan Stepančič pa je razkril, kakšna besedila najraje ilustrira. Učenci, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine, so recitirali besedila v slovenščini in tudi prevode teh besedil v srbščini. Vsa besedila je prevedel Zdravko Kecman, ki je pripovedoval o tem, kaj meni o sodobni slovenski književnosti za otroke in s kakšnimi težavami se je srečeval pri prevajanju.

Vsaka dvojezična knjiga pomeni most med kulturami in s predstavitvijo zbornika smo obeležili tudi 8. februar, slovenski kulturni praznik. Naša gostja je bila vsestranska umetnica Saša Pavček, ki je spregovorila o vlogi umetnosti v medkulturnem dialogu. S pogovorom o Prešernovi Zdravljici smo počastili spomin na največjega slovenskega pesnika. Damijan Stepančič, ki je Zdravljico ilustriral in za svoje ilustracije prejel več nagrad, je povedal, kako je pristopil k delu in kaj je želel z ilustracijami poudariti. Sedma kitica Zdravljice je slovenska državna himna, slišali smo jo v prevodu Desanke Maksimović, prebrala jo je Ljiljana Sukara. Literarni večer se je zaključil s pesmijo Zdravljica v slovenščini. Prisluhnili smo igralki Saši Pavček, ki je s svojo interpretacijo oživila besede o tem, kako naj se edinost, sreča in sprava vrnejo nazaj k nam.

Besedilo in foto: Barbara Hanuš

 

 

V Haanu je bilo na pustno soboto veselo

Na pustno soboto, 14. 2. 2015, se je v dvorani Adlersaal v Haanu odvijala pustna prireditev, ki jo tradicionalno organizira Slovensko kulturno in športno društvo Maribor iz Hildna. Od 19. ure naprej so v pustno okrašen prostor prihajali večinoma pustno našemljeni obiskovalci. Letos jih je bilo več kot lani.

 

 

Za dobro voljo in raznovrstno glasbo je poskrbel ansambel Šank kvintet iz Slovenije. Nastopila je hildenska mažoretna plesna skupina, ki je navdušila obiskovalce s svojim programom in zlasti z odsevnimi oblačili ter lasuljami. Vhuncec večera je bil obisk pustnega princa in princese ter garde. Spremljala jih je tudi hildenska županja, ki je pozdravila vse navzoče in tudi svoje predhodnike. Poudarila je spoštovanje do prirediteljev in njihovega vsakoletnega truda.

Obiskovalci, Slovenci in njihovi nemški prijatelji, so prišli tudi iz sosednjih mest. Prijetna glasba je mnoge zvabila na plesišče. Vsi so uživali v dobri hrani: pečenki ali kranjski klobasi, in ob izbranih slovenskih vinih. Stisk roke, objem, pogovor, obujanje spominov s prijatelji in znanci  je glavni razlog za prihod na takšna srečanja. A zmeraj se tudi zgodi, da spoznamo še koga novega. Razveseljujoče je bilo tudi to, da je bilo v dvorani opaziti kar precej podmladka: od majhnih otrok do najstnikov in mladine, ki jim nikakor ni bilo dolgčas.

Komisija je izbrala, kot se za tako prireditev spodobi, tudi najlepše in najboljše maske med otroki in odraslimi in jih nagradila. Za uspešno prireditvijo kot vedno stoji kopica posameznikov, ki so poleg upravnega odbora društva pripomogli, da je prireditev uspela.

 

Besedilo: Martina Tomšič-Kramberger

Foto: Jože Pahič

 

V društvu Maribor Hilden veliko otrok pričakalo Miklavža

V nedeljo, 6. 12. 2014, prav na miklavževo, so se ob 14. uri v prostorih slovenskega športnega in kulturnega društvu Maribor iz Hildna zbrali otroci, njihovi starši in stari starši. Kot vsako leto so tudi letos upali, da so bili dovolj pridni in da jih bo obiskal sv. Miklavž.

 

 

V kulturnem programu so nastopili otroci, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenskega jezika. Ana, Angelina, Ciara, Jonathan, Matej in Vanessa (Lukas in Jasmin sta žal manjkala) so zapeli Metuljček cekinček ter Ježek teka, teka. Odigrali so prizorček Zakaj je sneg bel. Nace je zaigral na trobento nekaj božičnih pesmi, Ana in Ciara sta igrali na violino, Angelina pa je oblečena v angelčka Miklavžu zmolila Sveti angel. S pesmijo Zima, zima bela so priklicali Miklavža, ki jih je nagovoril in obdaril. Veliko otrok, ki še ne hodijo v šolo, je Miklavžu zapelo slovenske pesmice.

Navzoče je nagovoril predsednik društva Jože Pahič, ki se je vsem zahvalil za prihod, šolarjem za program, Miklavžu in društvenim predstavnikom pa za organizacijo te in drugih prireditev.

Društvo Maribor iz Hildna je poleg tradicionalnega pustovanja, o katerem smo že pisali, spomladi, v soboto, 17. maja, organiziral izlet v Keukenhof na Nizozemskem. V sončnem in toplem dnevu so člani in članice društva doživeli park v njegovi najlepši podobi. Več kot 7 milijonov tulipanov, narcis in hijacint na 42 hektarih je dovolj, da so parku nadeli ime najlepši spomladanski park sveta. Razstava številnih cvetočih rastlin, koncert v parku, iskanje skritega zaklada za otroke, prijetno druženje in pogovarjanje so zaokrožili z izletom na nizozemsko morje. Tam je bil čas za sprehod po peščeni obali, najpogumnejši so celo brodili po vodi, in za nizozemsko pivo. Razpoloženje na avtobusu je bilo več kot prijetno: ob okusnih prigrizkih, ki jih, kot se za Slovence spodobi, nikoli ne zmanjka, in slovenski pesmi so se dobre volje vrnili v Hilden.

Jeseni, tik pred počitnicami, 4. oktobra, so se Slovenci in Slovenke iz Hildna in okolice odpravili na ekskurzijo v Bruselj. V lepo zapolnjenem dvonadstropnem avtobusu so se odpeljali najprej na ogled parlamenta. Tam jih je sprejel in vodil Aljaž Nose, asistent Lojzeta Peterleta, evropskega poslanca iz Slovenije, ki se je opravičil, saj je ob koncih tedna navadno v Sloveniji. Kasneje se je pridružil še Matias Kambič. Ogledali so si tisti del parlamenta, ki je namenjen obiskovalcem. Razstavljeno gradivo, vsebina in postavitev so nagovorili vse prisotne, tako enajstletnega Naceta kot tudi petinosemdesetletnega Bernharda.

Atomium, bruseljski zaščitni znak, je bil naslednja postaja slovenskih obiskovalcev. Kljub zelo dolgi čakalni vrsti so se odločili za obisk te arhitekturne in oblikovalske znamenitosti. Sprehod po 165-krat povečani osnovni celici jeklenega kristala z vsemi razstavami in inštalacijami v devetih jeklenih kroglah je bil res vreden čakanja.

Popoldan je bil čas za ogled Bruslja. Mesto, ki je bilo iz avtobusa videti bolj togo in brezosebno, so spoznali še v drugi luči. Osrednji mestni trg in okoliške ulice z majhnimi trgovinami in butiki, ribjimi restavracijami in prodajalnami z belgijskimi pralinami so bili res lepo ozadje za številne fotografije, ki so nastale, prostor za postanek ob vinu ali pivu ali zgolj možnost za nakup belgijskih čokoladnih dobrot. V avtobusu na poti nazaj je bil čas za razmislek in urejanje vtisov, pogovore in petje, celo za igranje harmonike. Potujoči so si bili edini, da je bila ekskurzija lepo doživetje in da so izvedeli in videli precej novega.

 

Besedilo: Martina Tomšič

Foto: Jože Pahič

Dan odprtih vrat v slovenskem društvu Cankar

3. decembra 2014 smo v spomin na rojstni dan največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna tudi pri nas imeli „Veseli dan kulture“ oziroma tako imenovani Da odprtih vrat, kjer so bili skozi ves dan vabljeni naši člani, prijatelji, institucije in mediji.

 

 

Vsem, ki nas še ne poznajo tako dobro, smo predstavili naše aktivnosti, zgodovino našega društva in delno tudi naše načrte za naslednje leto. V sklopu Dneva odprtih vrat je bila ob 10. uri otvoritev dokumentacijske razstave „Slovenski klub 1910 – 1940“, katere avtorica je voditeljica našega dokumentacijskega centra Marija Dolinšek Divčić in si jo bodo naši obiskovalci lahko ogledali še naslednjih sedem dni. Kot finalni dogodek tega dne, se je ob 16. uri odvila še kratka promocija CD knjige „Spomini malega človeka“, avtorja Martina Bozje, Slovenca po poreklu in v spomin njegovemu sinu Dragu Bozji. Moderator promocije je bil vodja tega projekta in naš dolgoletni član Asim Kulenović. Skozi ves dan je bila v prostorih društva gneča. Med ostalimi so nas obiskali: predstavniki Slovenskega veleposlaništva iz Sarajeva, Visoki predstavnik v BIH, g. Valentin Inzko, prijatelji iz drugih društev in seveda predstavniki medijev ( RTV Federacije BIH, BHTV 1. Program, TV Sarajevo, TV Vogošća, agencija Fena, Radio federacije BIH ), nekateri so prišli k nam v društvo, pri drugih smo gostovali v studiu v oddajah, ki so potekale v živo. V večernih urah smo morali obiskovalcem zapreti vrata, pa ne zato, ker smo že bili utrujeni, ampak ker je naš zbor imel redno vajo. Aktivno se pripravljamo za naslednji dogodek, ki se že bliža, zato moramo smotrno izkoristiti čas do takrat.

Besedilo in foto: Samo Čolak

 

Srečanje tabornikov v Zenici

Drugega novembra smo se ob 11. uri odzvali vabilu in se v Zenici udeležili srečanja tabornikov oz. bili prisotni na Interetničnem družinskem dnevu v Federaciji BIH, ki je prvi dogodek projekta Taborniki to zmorejo – Scouts can do it. Tudi mi bomo del tega projekta, zato je bila danes zaželena naša prisotnost. Organizatorja dogodka sta bila Zveza tabornikov občine Zenica in Taborniški odred Dr. Mladen Stojanović iz Prijedora.

 

 

S taborniki iz Zenice smo že sodelovali in se z njimi dobro poznamo. Pomagali so nam pri realizaciji nekaterih naših projektov, verjetno pa bo v prihodnosti naša vez še tesnejša in bomo pri nekaterih projektih skupaj. Današnje štiriurno druženje je zajemalo svečani zbor, sajenje dreves, ogled mesta, predstavitev projekta Scouts can do it in ogled promocijskega filma ter seveda kosilo za vse navzoče. Cilj današnjega dogodka je bil, da se med sabo bolje spoznamo, da vidimo znamenitosti Zenice in da nekaj dobrega prispevamo v lokalni skupnosti.

 

Kaj je bistvo taborništva?

Splošno, uveljavljeno in konvencionalno mnenje tabornike povezuje s preživljanjem prostega časa v naravi in učenjem specifičnih »taborniških« veščin. Resnica je mnogo širša: bistvo taborništva je v vzgoji in izgradnji osebnostnih vrednot mladostnikov, ki jih lahko kasneje prenašajo tudi na svoje ožje in širše družbeno okolje. Strukturirano preživljanje prostega časa v naravi je torej le sredstvo, s pomočjo katerega mladostniki v pozitivni smeri gradijo svojo osebnost in tako pomagajo graditi boljši svet za vse. Odgovorni, etični ljudje postajajo boljši in razvijajo vse svoje potenciale zato, da pomagajo spreminjati svet. Pozitivno naravnana vzgoja oblikuje mladostnike v zrelejše osebnosti, ki so sposobne sprejemanja izzivov in odločitev, prevzemanja odgovornosti ter sodelovanja v duhu enakopravnosti, spoštovanja in samostojnosti. Taborništvo združuje in oblikuje odgovorne, etične mlade posameznike, ki v svojem okolju puščajo pečat.

Besedilo in foto: S. Čolak

Martinovanje v Sarajevu

15.11.2014 je bilo s strani našega društva SKD Cankar, v Grand Hotelu Sarajevo organizirano tradicionalno Martinovanje in poleg nas so za izvedbo te zabavne prireditve zaslužni še: Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Društvo za razvijanje prostovoljnega dela iz Novega mesta ter Grand Hotel Sarajevo.

 

Proslava Sv. Martina, drugače najbolj obiskana prireditev v toku leta, kjer so poleg naših članov prisotni še sorodniki, prijatelji iz drugih društev iz Bosne in Hercegovine in Slovenije, predstavniki Slovenskega veleposlaništva v Sarajevu, predstavniki Slovenske vojske v BIH in drugi, se je začela natanko ob 18:30. Po kratkih šaljivih nagovorih, kjer je iz več vidikov bil opisan ta vinski praznik, ki ga Slovenci zelo častimo, je na sceno stopil trio Carpe Diem in to je bil znak za začetek veselice v pravem pomenu besede. Že pred večerjo smo se ogreli na plesišču, nazdravili in skupaj zapeli, potem pa v takšnem ritmu nadaljevali v trdo noč. Vmes smo se spomnili in našemu prisotnemu članu čestitali za rojstni dan, mu podarili torto in zapeli. Hitro se je znašel in nam takoj vrnil, potem je on zapel vsem nam. Lepo je bilo videti toliko prijateljev in znancev na enem mestu in seveda hvala muzikantom, ki skoraj niso počivali in poskrbeli, da je bilo plesišče ves čas polno. V trdi temi, ko smo že malce onemogli, smo se pozdravili in odpravili polni dobrih vtisov proti domu. Kmalu se zopet vidimo na prireditvi, ki pa bo bolj svečane vrste.

 

Besedilo in foto: Samo Čolak

 

Zaključek projekta spoznavanje slovenske ljudske glasbene in plesne dediščine v Švici

Basel, 15. 11. 2014 - V okviru projekta Spoznavanje slovenske ljudske glasbene in plesne dediščine, ki je pri dopolnilnem pouku slovenščine v Švici potekal od meseca aprila 2014, je bila v soboto, 15. 11. 2014, izvedena zaključna prireditev.

 

Na prireditvi so sodelovali učenci dopolnilnega pouka slovenščine iz oddelkov Basel, Bern, Liestal, Luzern in Winterthur. Projekt je finančno podprl Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Organizacijoprojekta je nosila učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine Anja Dobrovc, strokovno ga je vodila muzikologinja Maša Marty, pri projektu pa je sodelovala tudi učiteljica Marija Rogina.

Učenci so s pesmijo in plesom, v starinskih slovenskih otroških oblačilih, predstavili ljudsko praznovanje tradicionalnih slovenskih praznikov, povezovalke programa pa so te praznike predstavile v besedi.

Prireditve so se udeležili številni Slovenci in tako na to sobotno popoldne v Baslu obudilo slovensko kulturno dediščino.

 

Besedilo in foto: Anja Dobrovc

 

Nastop otrok: "Ob bistrem potoku je mlin"

 

 

Univerza Tübingen – Primož Trubar v Leksikonu reformatorjev

Študenti na Univerzi Tübingen so se v okviru slovenskega literarno-filmskega večera seznanili z novim delom o reformaciji, ki prinaša tudi članek Primožu Trubarju. Avtor članka o Primožu Trubarju v novo izdanem Leksikonu reformatorjev (2014) je prof. za novejšo zgodovino na Univerzi Tübingen dr. Anton Schindling, ki ga Slovenci sicer poznamo kot urednika zbornika Primus Truber, der slowenische Reformator und Württemberg (2011).

 

 

V Nemčiji, natančneje v Darmstadtu je letos izšel Leksikon reformatorjev/Reformatorenlexikon, izdala sta ga sta Irene Dingel,profesorica za cerkveno zgodovino ter direktorica Inštituta za evropsko zgodovino na Univerzi v Mainzu, in Volker Luppin, profesor za cerkveno zgodovino na Inštitutu za zgodovino Univerze v Tübingenu.

Začetki reformatorske misli so se porajali v mestih. Bili so – porazdeljeni preko pol Evrope – lokalne narave in povezani s posameznimi odličnimi, izjemnimi teologi in pridigarji, še preden se začelo gibanje, ki ga, močno poenostavljeno, imenujemo reformacija. Namen omenjene izdaje je predstaviti najpomembnejše osebnosti, ki so bile izjemnega pomena za prenovo vere in cerkvene misli v 16. stoletju. Znanstveno utemeljeno delo v svojem jedru prinaša izčrpen pregled najpomembnejših ideologov reformacije, ki so s svojim poreklom, sposobnostmi in teološkimi prizadevanji postavili temelje protestantskemu gibanju.

Predstavljeno je 41 osrednjih osebnosti reformacije, izmed katerih jih 17 pripada znanemu osrednjemu krogu teologov-ideologov reformatorske misli, med njimi so Luther, Melanchton, Bucer, Calvin, Zwingli.

Posebnost publikacije predstavlja preostalih 24 imen, ki jih prištevajo med najpomembnejše reformatorje svojega časa, med njimi sta publicistki Argula von Grumbach und Katharina Schütz Zell, trije Italijani (Bernardino Ochino, Lelio Sozzini, Fausto Sozzini), trije Nizozemci (Guy de Bres, Petrus Dathenus, Menno Simons), dva Angleža (Robert Barnes, William Tyndale), dva Siebenbürgerja (pokrajina Sedmograška) (Johannes Honterus, Valentin Wagner), dva Slovenca (Primož Trubar, Peter Pavel Vergerij mlajši), dva Španca (Casiodoro de Reina, Juan de Valdés), Danec (Peder Palladius), Finec (Michael Agricola), Litvanec (Andreas Volanus), Poljak (Johannes a Lasco), Škot (John Knox) in Šved (Olaus Petri).

Leksikon osvetljuje dejstvo, da verske in politične razmere v deželah, v katerih so nekateri omenjenih reformatorjev živeli in delali, niso bile nujno enake kot v deželah, za katere so bili ti reformatorji in njihova dela še posebej pomembni. Tako je npr. Anglež William Tyndale s svojim delom močno vplival na angleško reformacijo, živel pa je v Kölnu, Wormsu und Antwerpnu. Prav tako je poudarjeno dejstvo, da je Primož Trubar ustvarjal v slovenščini, živel in deloval pa je v Rothenburgu, Kemptenu in Derendigenu. Trubar je predstavljen kot pomembna osebnost v krogu nemške reformacije, ki je sledil Luthrovi doktrini in je v izredno težkih razmerah posredoval rojakom temeljna dela protestantizma v njihovem maternem, slovenskem jeziku ter tako osnoval slovenski knjižni jezik.

Predstavljeno je tudi, da dveh izmed predstavljenih osebnosti kasneje niso več smatrali za protestanta, in sicer sta to bila v Neaplju živeči Kastilijec Juan de Valdés in koprski škof Peter Pavel Vergerij mlajši. Tu je postavljena teza, da je bila zanju na začetku reformacija bolj način življenja kot teološki nauk oz. doktrina.

Delo, ki ga zaokrožajo tudi bogata bibliografija in krajevni ter imenski register, je izšlo pri založbi Lambert Schneider.

Literarno druženje se je nadaljevalo z ogledom slovenskega filma Gremo mi po svoje, ki je s svojo sproščenostjo in čudovitimi posnetki pokrajine ob Soči in gorskih vrhov vzbudil med gledalci veliko pritajenega in tudi glasnega smeha ter občudovanja lepot naše Slovenije.

 

Besedilo in foto: Dr. Irma Kern, Universität Tübingen, Slavisches Seminar, Wilhelmstrasse 50, D-72 074 Tübingen

Predstavitev Slovenije na Oktoberfestu v Münchnu

V nedeljo, 21. septembra 2014 je SKD LIPA München že petičsodelovala na mimohodu (Schützen- und Trachtenumzug). Želja, da spet sodelujemo je bila velika, zato smo se ponovno prijavili in bili izbrani. Iz Slovenije smo povabili godbo Gorje, sosednja društva SKD Drava Augsburg in SKD Lastovka Ingolstadt, ter člane društva SKD Lipa München.

 

 

Skupno se nas zbralo 116 udeležencev, ki smo se predstavili oblečeni v gorenjske, štajerske in prekmurske narodne noše, se vključili v povorko, ki je štela 9.000 ljudi iz različnih držav. Ponosno smo vihrali s Slovensko zastavo, ter s spremstvom zelo lepih in kakovostno odigranih slovenskih pesmi in koračnic godbe Gorje iz Gorenjske. Sama povorka se je vila po münchenskih ulicah in je dolga sedem kilometrov. Neposredni prenos nemške televizije je bil dobri dve uri in ga je bilo mogoče gledati v 200 različnih državah. Po skoraj dve urni hoji smo navdušili tisoče gledalcev, ki so dogajanje spremljali na ulicah in postavljenih tribunah.

Pot do samega prizorišča „Oktoberfesta“ je bila vedno bliže. Prispeli smo do cilja in do šotora. V šotor smo vstopili vsi skupaj z znano pesmijo „Na golici“, ki jo je igrala godba Gorje, ker pa je glasba Avsenika zelo znana tudi drugje, je bilo vzdušje v šotoru neopisljivo. Z velikim aplavzom smo zasedli svoja mesta in nazdravili s pivom. Vsa skupina je ostala skupaj do večernih ur, ko smo se poslovili od godbe in zadovoljni odšli na svoje domove.

Omenila bi še rada, da je folklorna skupina SKD Lipa München letos maja praznovala 15.obletnico. Skupaj z drugimi društvi smo ta dogodek uspešno izpeljali. Julija pa smo se udeležili Srečanja v moji deželi v Škofji Loki. Kar cel avtobus nas je bilo, tako je tam folklorna skupina nastopila s spletom gorenjskih plesov. Po prireditvi smo naredili izlet po Gorenjski in spoznali nove lepote Slovenije.

Naša folklorna skupina je imela veliko nastopov v Münchnu in okolici. V soboto, 27. septembra pa je sodelovala na Folklorijadi v Ulmu, kjer smo se srečali z drugimi folklornimi skupinami iz cele Nemčije.

 

Besedilo in foto: Anica Varga

Najboljša Kranjska klobasa v ZDA

Na farmi SNPJ v Kirtlandu pri Clevelandu v ameriški zvezni državi Ohio je v sredo potekal že 11. festival kranjske klobase. Ta je postregel z nastopi 50 glasbenikov in skupin, okrog 700 prisotnih pa je pohrustalo 1500 kranjskih klobas in 800 kosov potice ter zavitka.

 



Strokovna žirija je za najboljšo kranjsko klobaso v ZDA letos določila izdelke trgovine Raddell iz Colinwooda, trgovina Frank Ažman in sinovi pa je odnesla nagrado občinstva.

Obe klobasi sta si s tem prislužili čast, da ju bodo stregli na tridnevnem festivalu polke okrog zahvalnega dne od 27. do 29. novembra v clevelandskem hotelu Marriott.

Dogodka organizira Dvorana slavnih in muzej clevelandskega sloga polke.

 

Besedilo: www.siol.net

Dodaj med priljubljene

Sledi nam na:

Powered by CoalaWeb

Iskanje

Revija

Facebook

Twitter

Iz zamejskih medijev