Zgodilo se je v sept. 2009

Dogovor Pahor-Kosor - Slovenski premier Borut Pahor in njegova hrvaška kolegica Jadranka Kosor sta v Ljubljani dosegla dogovor, na podlagi katerega je Hrvaška priznala ničnost dokumentov, Slovenija pa umika blokado pristopnih pogajanj z EU. Na podlagi dogovora je Kosorjeva poslala pismo švedskemu premierju oziroma predsedujočemu Svetu EU, v katerem je zapisala, da »noben dokument, stališče, pisna ali ustna izjava v okviru pogajalskega procesa ne prejudicira končne rešitve meje«. V pismu je tudi izpostavila, »da noben dokument ali dejanje« po 25. juniju 1991 »nima pravnega učinka na nobenem arbitražnem sodišču in tudi ne prejudicira izida nobenega izmed postopkov«. Pahor je ob tem pojasnil, da bo Slovenija umaknila blokado Hrvaške, in dodal, da sta obe državi zmagovalki. Švedsko predsedstvo EU je pozdravilo dogovor med Slovenijo in Hrvaško, švedski premier Reinfeldt pa je dejal, da dogovor kaže na moč procesa evropske integracije ter vrednost dialoga in miroljubnega reševanja sporov, ki bo okrepil regionalno stabilnost in predstavljal model za celoten Zahodni Balkan, Pahorja in Kosorjevo pa označil, da sta z dogovorom dokazala, da sta evropska voditelja. Dogovor Pahor-Kosor so pozdravile tudi ZDA. State department je čestital Pahorju in Kosorjevi za njuno »močno osebno vodenje in strateško vizijo pri doseganju dogovora«. Izrazili so tudi prepričanje, da dogovor pomeni jasno pot naprej, ki spoštuje interese obeh strani, in rešitev označili za jasen primer »win-win« situacije.

Delavski punt v Gorenju - Ob izplačilu avgustovskih plač je zavrelo delavcem Gorenja, ki so ustavili proizvodnjo in začeli s stavko. Nezadovoljni so bili, ker so kljub delu dobili nižje plače kot mesec prej, ko so bili skoraj ves mesec na kolektivnem dopustu. Delavci so opozarjali na nizke plače, ki znašajo med 400 in 450 evri, vodstvu pa očitali, da izrablja protikrizne državne ukrepe. Delavci so izglasovali nezaupnico dosedanjemu vodstvu sindikata, ki so mu očitali nezavzemanje za pravice delavcev. Zaposleni so izbrali sedem sodelavk, ki so se za njihove pravice pogajale v njihovem imenu. Vse strani so se strinjale z odločitvijo, da bodo s 1. oktobrom prešli na 40-urni delovni teden, temu primerno se bodo povišale plače. Uprava Gorenja je zagotovila, da ne bo nikakršnega šikaniranja stavkajočih, namesto zahtevanega desetodstotnega povišanja plač pa je uprava ponudila izplačilo draginjskega dodatka v višini 150 evrov zaposlenim z najnižjimi prejemki. Po dveh dneh stavke je normalna proizvodnja v Gorenju ponovno stekla. Direktor uprave Gorenja Franjo Bobinac je napovedal, da bodo dvodnevni izpad proizvodnje, ki je povzročil za štiri milijone evrov poslovne škode, nadomestili v soboto, 26. septembra, nekateri proizvodni obrati pa tudi skozi podaljšan delovni čas.

Zavrelo tudi v Muri; Mura z novim vodstvom - Zavrelo pa je tudi med delavci Mure. Pred tovarno v Murski Soboti se je protestno zbralo okoli 500 delavcev, ki so preprečili vstop upravi in vodstvenim delavcem. Delavci so pojasnili, da so se uprli spontano zaradi nakopičenega obupa in plače, ki je manjša od minimalne. Stavkali so predvsem Murini delavci, ki bi morali delati za podjetje Hugo Boss, v stavki pa so se jim pridružili tudi kolegi Muralista iz Ljutomera. Pred zbrane delavce sta stopila tudi predsednik vlade Borut Pahor in minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Premier je povedal, da razume njihovo stisko, v Mursko Soboto pa sta prispela predvsem zato, da bi v nastalih razmerah pomagala, kolikor je v moči vlade, in poudaril, da je problem Mure problem vseh. Nadzorni svet Mure je prekinil mandat dosedanji upravi in prokuristu družbe Zdenku Podlesniku. Na predlog Slovenske odškodninske družbe (Sod) je mandat nastopil novi predsednik uprave Mure Bojan Starman, sicer tudi župan občine Žiri. Za vse družbe, za katere obstajajo pogoji, pa je Sod predlagal uvedbo stečaja v najkrajšem možnem času. Tudi Murini delavci ne zaupajo več svojim sindikalistom, zato so proti njim zbirali podpise nezaupnice.

Kriza Slovenskega stalnega gledališča v Trstu - Eden izmed pomembnejših nosilcev slovenske kulture v zamejstvu, Slovensko stalno gledališče (SSG) v Trstu, se že leta sooča s hudo finančno situacijo, saj sosednja država kaže mačehovski odnos do problemov slovenske manjšine, prav tako pa ne izpolnjuje svojih zakonskih obveznosti do nje. To velja tako za izpolnitve zahtev po dvojezičnosti na vseh ravneh kot tudi za financiranje manjšinskega šolstva in vrtcev ter neraziskane primere verbalnih incidentov in skrunitev slovenskih spomenikov na zamejski strani. Težave SSG pa so v letošnjem letu dosegle vrhunec, ko se je upravni svet gledališča odločil, da se nova sezona 2009/2010, zaradi nerešenih vprašanj financiranja, letos še ne bo začela.

Sunita Williams na obisku v Sloveniji - Slovenijo je obiskala ameriška astronavtka slovensko-indijskega rodu Sunita Williams, ki je leta 2006 v vesolje ponesla kranjsko klobaso in jo naredila svetovno znano. Williamsova se je v Sloveniji udeležila prireditve Dnevi slovenske znanosti. V okviru svojega obiska se je sestala tudi z obrambno ministrico Ljubico Jelušič, ki je izrazila navdušenje nad Sunito. »Sunita je lahko vzor vsem ljudem, predvsem pa vsem ženskam, da lahko v življenju z dovolj truda in ambicij dosežejo prav vse,« je dejala Jelušičeva. Williamsova, ki je Slovenijo obiskala skupaj z mamo Bonnie, je prvič obiskala tudi rojstno hišo svoje prababice Marije Bohinc v vasici Leše v občini Tržič. Sicer pa je Nasa Williamsovo pred desetletjem izbrala za astronavtsko kandidatko. V letih 2006-2007 je šest mesecev preživela na vesoljski postaji Discovery. Skupaj ima več kot 29 ur vesoljskih sprehodov, v vesolju pa je preživela 195 dni, s čimer je dolgo časa držala rekord glede dolžine trajanja vesoljskih sprehodov in preživetih dni na vesoljski postaji med ženskami.

Aleš Gulič - novi direktor Urada za verske skupnosti - Za dobo petih let je bil za direktorja Urada za verske skupnosti imenovan nekdanji poslanec LDS Aleš Gulič. Na novico o Guličevem imenovanju so se že odzvali predstavniki verskih skupnosti. V Slovenski škofovski konferenci si želijo, da bo novi direktor gojil »korektne odnose s Cerkvami in drugimi verskimi skupnostmi v Sloveniji v duhu okrepljenega sodelovanja in nadaljevanja prenosa opravljanja javnih služb na civilno družbo predvsem na področju sociale, kulture in šolstva«. Islamske skupnosti v RS je imenovanje direktorja urada označila za »predvsem stvar vlade«, dodali pa so, da je islamska skupnost z dosedanjim vodstvom dobro sodelovala. Paroh Srbske pravoslavne cerkve Peran Bošković pa si ob imenovanju novega direktorja urada želi, »da ne bi bilo slabše, kot je zdaj«. Evangeličanski škof Geza Erniša od Guliča pričakuje, da bo enakovredno in enakopravno do vseh verskih skupnosti opravljal svoje delo. Ob tem je omenil, da je Evangeličanska cerkev skozi protestantizem in reformacijo Slovencem dala knjižni jezik, prve knjige in prvi prevod Svetega pisma, tako da ima že zato »neko domovinsko pravico na slovenskih tleh«. Dosedanjemu direktorju urada Dragu Čeparju se v petek izteče petinpolletni mandat.

Istospolnim partnerskim zvezam pravica do poroke in posvojitve otrok? - V javno razpravo je stopil novi Družinski zakonik, ki izenačuje skupnosti istospolnih partnerjev z drugimi družinskimi skupnostmi in jim omogoča tudi posvojitev otrok. Družinski zakonik med drugim uvaja tudi funkcijo zagovornika otrokovih pravic, prepoved telesnega kaznovanja otrok, predvideva takojšnje intervencije pristojnih služb v primeru ogroženosti otrok, obvezne mediacije v sporih - zaradi koristi otroka, in predvideva prenos odločanja s centrov za socialno delo na sodno vejo oblasti. Koalicija predlog pozdravlja, v opoziciji pa mu nasprotujejo in napovedujejo možnost referenduma.

Thaler bo stalni poročevalec za Makedonijo, Kacin pa za Srbijo - Evropski parlament (EP) je poslancu iz Slovenije Zoranu Thalerju zaupal pomembno funkcijo stalnega poročevalca za Makedonijo. K imenovanju so botrovale Thalerjeve izkušnje, ki si jih je pridobil kot zunanji minister in kot poznavalec regije. Skupina liberalcev in demokratov (ALDE) pa je soglasno odločila, da bo poslanec EP iz Slovenije Jelko Kacin v tem sklicu EP poročevalec za Srbijo.

Sprejet proračun za prihodnje leto in 2011 - Vlada je sprejela proračuna za leti 2010 in 2011. Proračunski prihodki bodo po njeni oceni prihodnje leto znašali 8,6 milijarde evrov; od tega naj bi bilo 7 milijard evrov davčnih prihodkov (okoli 5 milijard evrov bodo predstavljali DDV in trošarine) in 1,15 milijarde evrov evropskih sredstev. V letu 2011 naj bi se davčni prihodki povečali na 7,4 milijarde evrov. DDV in trošarine naj bi zagotovili 5,2 milijarde evrov, prihodki EU pa naj bi znašali 1,03 milijarde evrov. Odhodki prihodnje leto naj bi znašali 10,48 milijarde evrov, leta 2011 pa 10,38 milijarde evrov (v letošnjem drugem rebalansu je za odhodke predvidenih 9,759 milijarde evrov). Od tega bo okoli 2,6 milijarde evrov vsako od naslednjih dveh let namenjenih socialni varnosti in zdravstvenemu varstvu. Nekaj manj kot 1,7 milijarde evrov bodo znašali izdatki za izobraževanje in kulturo, dobra milijarda evrov pa za policijo, obrambo in zunanje zadeve. Za spodbujanje gospodarstva bo prihodnje leto namenjenih 397 milijonov evrov, leto pozneje pa 44 milijonov evrov manj. Javni dolg se bo prihodnje leto povečal na 555, leta 2011 pa na 591 milijonov evrov, medtem ko se rezerve povečujejo na 96 oziroma 166 milijonov evrov. Plačila v proračun EU se bodo leta 2010 zvišala na 438, leta 2011 pa na 463 milijonov evrov.

Vlada sprejela interventni zakon - Vlada je sprejela zakon o interventnih ukrepih za plače v javnem sektorju, pokojnine, socialne transferje in vrtce. Predlog za javne uslužbence predvideva preložitev odprave plačnih nesorazmerij. Usklajevanje plač se ne bo izvedlo niti prihodnje leto, ukrep neizplačevanja dela plače iz naslova redne delovne uspešnosti se podaljšuje na december 2010, na letošnji ravni bo ostal tudi regres za letni dopust. Predlog zakona ohranja tudi omejitev dodatka za povečan obseg dela v višini 20 oziroma, v primeru posebnih projektov, največ 30 odstotkov osnovne plače. Glede pokojnin je vlada za prihodnje leto določila uskladitev v višini 50-odstotne rasti plač, pri čemer bo enkratni letni dodatek ostal na letošnji ravni. Predlog interventnega zakona določa tudi zamrznitev socialnih transferjev ter preložitev 50-odstotnega sofinanciranja plačila vrtcev za otroke, ki so dopolnili tri leta, na leto 2011.

Anika Horvat slavila na Slovenski popevki - Zmagovalka 47. Slovenske popevke je skladba Samo ti v izvedbi Anike Horvat, ki je dobila tudi nagrado za najboljšo interpretacijo. Občinstvo je med dvanajstimi skladbami največ glasov namenilo pesmi Tisti nekdo, s katero so nastopili Prifarski muzikanti.

Bitka pri Razdrtem - Med 17. in 20. septembrom je v Parku vojaške zgodovine Pivka potekal tretji festival vojaške zgodovine, ki je letos zaznamoval 200-letnico francosko-avstrijskih vojn in ustanovitve Ilirskih provinc. Osrednji dogodek je bila ponazoritev bitke pri Razdrtem (med enotami francoske divizije Broussier in enotami brambovcev, ki so bile pomožni del avstrijske armade), ki so ga uprizorile skupine 150 predstavnikov iz Avstrije, Italije in Češke. Vojaki so prišli na bojišče oblečeni v uniforme iz časa Napoleona Bonaparteja, posamezna uniforma pa je bila vredna od 3.500 do 4.500 evrov.

Tradicionalna etnološka prireditev - Kravji bal - Turistično društvu Bohinj je med 18. in 20. septembrom organiziralo tradicionalni 54. Kravji bal, ki je na prireditveni prostor v Ukanc privabil več kot 8.000 obiskovalcev. V bogatem spremljevalnem programu so se predstavili odrasla in otroška Folklorna skupina Bohinj, Folklorna skupina KUD Triglav Srednja vas, Folklorna skupina Stična, Godba Bohinj, harmonikarski orkester Radovljica, citrarka Tjaša Repinc in ljudski pevci iz Repišča v Halozah. Obiskovalce je nasmejal voditelj prireditve Kondi Pižorn, naplesali pa Vagabundi.

Matea Jakin