Zgodilo se je v aprilu 2009

V Sloveniji smo zadnjo nedeljo pred veliko nočjo obhajali cvetno ali oljčno nedeljo, 12. aprila pa smo praznovali največji krščanski praznik - veliko noč, ki je spomin Jezusovega vstajenja od mrtvih.

Tiskovna agencija Reuters je veliko noč praznovala tudi z izpihanimi jajci našega slovenskega umetnika Franca Groma z Vrhnike, ki si sicer lahko šteje v čast veliko obiskov iz daljnih dežel, kot so Japonska ali Amerika, ali pa številne razstave v mnogih deželah, tudi zahvalno pismo iz Bele hiše s podpisom Billa Clintona in seveda posebno naročilo japonskega cesarja, ki si je zaželel imeti vrhniški pirh v svoji zbirki umetnin. Posebno priznanje pa je tudi naslovnica knjige Mojstrovine Slovenije avtorja dr. Janeza Bogataja, za katero so od več kot tristotih umetniških del izbrali prav pirh Franca Groma.

Državni zbor ni izglasoval nezaupnice notranji ministrici Katarini Kresal, ki jo je vložila Janševa stranka SDS. Interpelacijo je podprlo 31 poslancev, proti pa jih je bilo 48.

23. aprila je evropski komisar za širitev Olli Rehn v Bruslju na srečanjih s slovenskim in hrvaškim zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem in Gordanom Jandrokovićem predstavil nov kompromisni predlog za določitev meje. Hrvaška je precej zadovoljna, Slovenija pa previdna. O predlogu po besedah premierja Boruta Pahorja trenutno potekajo intenzivna politična in strokovna posvetovanja, slovenska stališča pa bodo posredovali v tednu po 10. maju. Pahor si želi srečanja s hrvaškim premierjem Ivom Sanaderjem, ki bi prineslo napredek. »To pa pomeni, da potrebujemo najprej temeljite konzultacije doma in jasno stališče slovenske politike do tega sporazuma, zato da bi lahko morda s Sanaderjem na tem srečanju naredila korak naprej,« je pojasnil.

Ljubljanski mestni svet je ob obstrukciji svetnikov SDS s 24 glasovi za in štirimi proti podprl predlog o poimenovanju vzhodne mestne vpadnice po Josipu Brozu Titu. Titova cesta naj bi potekala od krožišča pri Plečnikovih Žalah po trasi nove načrtovane severne vpadnice prek tomačevskega krožišča do križišča z Zasavsko in Dunajsko cesto v Črnučah. Predlog za poimenovanje ceste po Titu je dal s podporo ljubljanskega župana Zorana Jankovića mestni svetnik Peter Božič. Predstavniki Mlade Slovenije (MSi) so ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću še pred sejo mestnega sveta predali 5.094 podpisov proti poimenovanju ulice po Titu.

Nova ljubljanska banka je Infond Holdingu iz Skupine Pivovarna Laško podaljšala posojilo, kar je povzročilo huda trenja v vladni koaliciji. Zaradi ostrih kritik reprogramiranja posojil je predsednik uprave NLB Draško Veselinovič ponudil svoj odstop, o katerem bo odločal nadzorni svet.

Banke upnice so nadzornemu svetu Istrabenza predlagale takojšnjo zamenjavo uprave in imenovanje nove, vendar pa jim Istrabenz ni ustregel, saj ni zamenjal Igorja Bavčarja, ki naj bi na svojem mestu ostal do 15. maja, njegova naloga pa naj bi bila izdelati sanacijski načrt.

Vsak drugi Slovenec že zateguje pas. Vpliv recesije na vsakdanje življenje čuti že dobra polovica (52 odstotkov) slovenskih potrošnikov. Dobra petina (22 odstotkov) se boji izgube delovnega mesta v bližnji prihodnosti, prav tolikim pa se je plača že znižala. Slaba polovica (48 odstotkov) že zdaj troši manj, kot je doslej. Nakupi 60 odstotkov potrošnikov so postali bolj načrtovani in premišljeni, prav tako pa vsak drugi (52 odstotkov) posega po cenovno ugodnih izdelkih. Večje nakupe je preložila ali celo preklicala slaba tretjina vprašanih (32 odstotkov).

Prihodki iz premij za obvezno zdravstveno zavarovanje so se v enem mesecu zmanjšali za milijon evrov, je ob predaji Pediatrične klinike dejal minister za zdravje Borut Miklavčič in dodal, da ponekod zdravniki predpišejo »več kot še enkrat več antibiotikov« kot drugod. Preveč je pošiljanj k specialistom, receptov in bolniških, zato naj pri tem varčujejo, kar pa bodo seveda najbolj čutili bolniki.

Aprila je tudi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije zaznal upad prispevkov v pokojninsko zavarovanje: manj je zaposlenih in vse več tistih brezposelnih, ki jim zavarovanje teče in dobivajo nadomestilo za brezposelnost. Znižale se pokojnine zaradi tega ne bodo. Se pa to lahko pozna pri novembrski uskladitvi pokojnin. V bodočnosti se bo starost za upokojitev zviševala, vendar postopoma in ne za vse zaposlene enako.

V Sloveniji pride 236 zdravnikov na 100.000 prebivalcev.

Slovenija bo tudi letos, že četrtič, razdeljevala osnovna živila iz evropskega ukrepa pomoči v hrani za najbolj ogrožene osebe v EU. Tudi Vlada RS je Rdečemu križu in Karitasu interventno namenila vsakemu po pol milijona evrov.

Na ljubljanskem okrožnem sodišču so ustavili kazenski pregon zoper škofa Gregorija Rožmana in Miho Kreka, saj zaradi smrti obdolžencev ta ni več mogoč.

Mineva 19 let, odkar so v Sloveniji potekale prve demokratične volitve. Na njih je slavila takratna Demokratična opozicija Slovenije Demos, ki je v vseh treh zborih takratne republiške skupščine dobila skupaj 126 poslancev. Izvoljeno pa je bilo tudi predsedstvo republike.

V ponedeljek, 27. aprila, se je obeležil dan upora proti okupatorju. Slovesnosti in prireditve so po Sloveniji potekale že nekaj dni prej, osrednja slovesnost pa se je odvila zvečer v Cankarjevem domu, kjer je bil slavnostni govornik predsednik vlade Borut Pahor. Med drugim je dejal: »Danes je praznik svobode, ki Slovencem nikoli ni bila podarjena, vselej je bila izbojevana.«

Društvo Heraldica Slovenica je 12. aprila v geometričnem središču Slovenije v Spodnji Slivni organizirala slovesnost ob dnevu zastave. Prireditev, na kateri je bila osrednja govornica evropska poslanka Romana Jordan Cizelj, je potekala v spomin na 7. april 1848, ko je bila na zgradbi na Wolfovi ulici v Ljubljani prvič izobešena slovenska zastava.

Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je predsedniku uprave Gorenja Franju Bobincu podelil visoko odlikovanje viteza nacionalnega reda za zasluge. Bobinac je rojen leta 1958 v Celju. Diplomiral je na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani iz mednarodnih ekonomskih odnosov, leta 1997 pa je končal MBA na Ecole supérieure de commerce v Parizu.

V Srbiji stalno prebiva okoli deset tisoč ljudi slovenskega rodu. Med njimi jih precej vlaga prošnje za pridobitev slovenskega državljanstva po postopku tako imenovane izredne naturalizacije iz nacionalnih razlogov. O položaju slovenske manjšine v Srbiji in srbske skupnosti v Sloveniji sta pred kratkim v Beogradu govorila slovenski in srbski premier. RS posameznim etničnim skupinam, sem sodijo tudi pripadniki srbske narodnosti, že zdaj namenja pomembna finančna sredstva prek ministrstva za kulturo.

Odstopil je predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Matevž Grilc, ki je bil na čelu te stranke kar 23 let. Kot enega od razlogov za odstop je dr. Grilc navedel razširjene poklicne obveznosti. Odvetniška pisarna Grilc & Partner se po tridesetletnem delovanju širi z odprtjem nove podružnice v štajerskem Gradcu. Za novega predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev so na seji Zbora narodnih predstavnikov izvolili nekdanjega avstrijskega zveznega parlamentarca Karla Smolleja.

Po nedavnih volitvah na avstrijskem Koroškem je koroška Slovenka Ana Blatnik ponovno potrjena za zvezno svetnico v dunajskem parlamentu (na listi socialdemokratske stranke). Od leta 1993 je članica sosveta za koroške Slovence pri Uradu avstrijskega zveznega kanclerja, je pa tudi podpredsednica Zveze slovenskih organizacij na Koroškem.

Slovenski predsednik Danilo Türk je z redom za zasluge na področju kulture odlikoval Reginalda Vospernika, radio Murski val in folklorno skupino KUD Beltinci. Vospernik, nekdanji ravnatelj Slovenske gimnazije v Celovcu, je odlikovanje prejel za posebne zasluge za slovensko narodno skupnost na avstrijskem Koroškem.

Slovenija naj takoj na dnevni red odnosov z Avstrijo uvrsti vprašanje pravic slovenske manjšine. Pri Narodnem svetu koroških Slovencev so se odločili za še eno ofenzivo, v kateri računajo na odločilno pomoč Slovenije.

14. aprila se je v Stični začel tridnevni teološki simpozij, ki se je nadaljeval v Mariboru in na Mirenskem gradu. Potekal je pod naslovom »Sv. Pavel in mladi danes«. Tej temi je posvečen zato, ker je papež obdobje od junija lani do junija 2009 razglasil za Pavlovo leto, pastoralno leto 2008/2009 pa je škofovska konferenca razglasila za leto mladih.

V Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano so ustanovili Fundacijo Alojzija Šuštarja v podporo prvi katoliški osnovni šoli v Sloveniji. Sredstva, ki jih prispeva država, namreč niso dovolj za delovanje.

Pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) so pripravili publikacijo v italijanščini Resiano - Un dialetto sloveno. V tržaškem tisku se je namreč pojavila teza, da rezijanščina nikakor ni povezana s slovenščino.

V ljubljanski galeriji Kresija so predstavili podobo novega stadiona za Bežigradom. Zmagovalni projekt je pripravil nemški arhitekturni biro GMP, uresničevati pa se bo pričel čez leto dni. Stadion bo v obliki podkve, sprejel bo dvanajst tisoč navijačev. Zraven bo stala nova večnadstropna stavba s hotelom, kliniko in trgovinami ter garaža za 2300 avtomobilov.

Župan Ljubljane Zoran Janković in mufti Nedžad Grabus sta 18. aprila udeležencem mednarodne konference Ljubljanski kongres predstavila lokacijo bodočega islamskega versko-kulturnega centra.

Vodilni svetovni proizvajalec programske opreme Microsoft je vzpostavil dostopnost nove različice svojega spletnega brskalnika. To je Windows Internet Explorer 8, ki je že na voljo tudi v slovenskem jeziku.

V Ljubljani je v 85. letu umrl slovenski dramski, filmski in televizijski igralec Janez Škof.

Na svojem domu v Mečani v Benečiji je umrl glasbeni pedagog Anton Birtič, ki ga je širša javnost poznala kot člana ansambla Beneški fantje.

V 78. letu je umrl slovenski ilustrator Božo Kos. Odličnost njegovega dela je med drugim potrdila nagrada Prešernovega sklada.

Organizacija Unesco je 23. april razglasila za svetovni dan knjige. Slovenija sodi med države, ki praznik knjige obeležuje več dni po vseh večjih krajih.

Izšel je priročnik Jožeta Skaze z naslovom in podnaslovom Žepna slovnica slovenskega jezika za vsakdanjo rabo ter Pravila in raba.

Slava vojvodine Kranjske, največje Valvasorjevo delo, še danes, ko mineva 320 let od njenega nastanka, velja za eno najpomembnejših znanstvenih del o Sloveniji. Letos mineva 320 let, odkar je kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor izdal Slavo vojvodine Kranjske. Na gradu Bogenšperk, kjer je Valvasor živel dve desetletji, so dogodek obeležili s predstavitvijo projekta celovitega prevoda Slave vojvodine Kranjske in odprtjem razstave Slava skozi čas.

Pri založbi Didakta so izdali knjigo prvega predsednika parlamenta v samostojni državi in očeta slovenske ustave Franceta Bučarja Slovenci in prihodnost. Ta je na predstavitvi dela dejal, da so Slovenci danes manj svobodni, kot so bili kdajkoli prej.

Po izidu knjige Skriti spomini (2004) tudi film o Angeli Vode, aktivistki, kaznjenki, izobčenki - besede, ki najbolje označijo njeno življenje in delo. Razkrivanje skritih spominov Angele Vode, predvsem srhljivo zgodbo taborišč in slovenskih ženskih zaporov celo po drugi svetovni vojni, smo si lahko ogledali tudi na televizijskih zaslonih RTV SLO v sredo, 8. aprila.

Žarko Petan slavil 80-letnico. Poznan je kot režiser, satirik, dramatik in pripovednik, predvsem pa kot pisec aforizmov. Menda jih je objavil več kot osem tisoč. Letos je izšla tudi zbirka osemstotih aforizmov z naslovom Pasje bombice. Ob njegovem visokem jubileju so v Mestnem gledališču ljubljanskem odprli razstavo utrinkov iz režiserjevega opusa v tej gledališki hiši, v kateri je režiral 32 uprizoritev ter bil med letoma 1972 in 1994 tudi hišni režiser.

Kip ruskega pesnika Aleksandra Sergejeviča Puškina, ki bo odslej krasil prostore Slovanske knjižnice v Ljubljani, je še en znak slovensko-ruskega prijateljstva, je ob odkritju pesnikovega kipa dejal veleposlanik Rusije v Ljubljani Mihail Vanin.

V Ljubljani so Napoleonu že leta 1929 odkrili spomenik, ker je 1809. leta ustanovil Ilirske province z glavnim mestom Ljubljano. Tako nas letos čaka 200-letnica ustanovitve Ilirskih provinc.

V radovljiški Graščini, kjer že petdeset let domuje čebelarski muzej, so odprli razstavo in predstavitev novega slovenskega izdelka Zlati med. Ta združuje umetnost, tradicijo, kristal, zlato, dragulje in gurmanske užitke, saj so se za njegovo oblikovanje združili čebelarska tradicija, podjetništvo in umetniška žilica.

V Celju so javnosti predstavili obnovo Starega gradu. Del obnove predstavljajo novi prostori v objektu medzidja in nova celostna podoba.

Mesec dni je bilo dogajanje v Ljubljani in Mariboru v znamenju romske kulture. Začelo se je v Slovenskem etnografskem muzeju z odprtjem razstave.

Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani in zborovodkinja Urša Lah sta na mednarodnem tekmovanju med 1. in 5. aprilom v Olomoucu na Češkem osvojila zlati medalji v kategorijah ženskih in mešanih zborov ter v obeh prejela najvišje število toč. Tekmovanje vsako leto poteka na festivalu Festa Musicale, letos je na njem sodelovalo dvanajst zborov.

KAM