23 Feb, 2018
03:10:54

Sončni mrk v Sloveniji

Zanimiv naraven pojav smo lahko opazovali tudi v Sloveniji, ko je luna prekrila sonce. Največja prekritost je bila danes, 20. marca 2015, okoli 10:40.

 

Besedilo in foto: Edvard Vrtačnik

 

 

 

Grad Tuštanj

Grad Tuštanj je bil zgrajen v letu 1490. Prvotno je bil drugačne oblike, današnjo podobo pa je dobil v letih od 1667 do 1671, ko so bili njegovi lastniki grofje Lichtenbergi iz Bavarske.

 

 

Leta 1800 pa so posestvo prodali Ignaciju Scariju iz Ajdovščine, Maksimiljaninemu dedku. Po njegovi smrti je posestvo prevzel sin Jožef Scarija in čez nekaj let je postala lastnica gradu žena Helena, ki ga kasneje predala hčeri Maksi, pod pogojem, da dobi v gradu stanovanje, ji plača nekaj denarja in prevzame očetove dolgove. Ker Maksimiljana ni imela potomcev, je posest prišla v slovenske roke, saj jo je podedoval njen mož Luka Pirnat, pradedek današnjega lastnika Petra Pirnata.

Danes je grad Tuštanj prostor številnih dejavnosti. Od leta 2003 naprej je v gradu tudi poročna dvorana (edina poročna dvorana v Moravčah in okolici), kjer letno izreče večne zaobljube približno 40 parov. Prirejajo številne seminarje, otroške delavnice, šolske oglede. Imajo tudi vinsko klet s sobami za pogostitev. Že dvajset let je v poletnem času grajska posest prizorišče kulturnih večerov, od koncertov do gledaliških predstav.

 

Besedilo: MS

 

Slovenska Romeo in Julija

Slovenska Romeo in Julija

Pred grajskimi vrati na sredi dvorišča raste mogočna tristo petdesetletna platana, ki razprostira svoje veje in zastira pogled na okoliške hribčke. Bilo je pozno popoldne in krošnja se je kopala v zlati svetlobi zahajajočega sonca. Ali sta se tu pod tem drevesom srečevala tudi grofica Maksi in Luka ter opazovala moravško pokrajino? Prišli smo, da bi izvedeli njuno ljubezensko zgodbo in zato smo bili prvič v življenju gostje graščaka, gospoda Petra Pirnata.

 

SLIKA: Plemkinja Maksimiljana je na desni strani, na levi pa njena sestra

 

Vstopili smo skozi težka lesena grajska vrata in se znašli v atriju. Čeprav je bilo poslopje leta 2010 prenovljeno, si ni bilo težko zamisliti, da je bilo prav to prizorišče velike ljubezni, saj renesančni grad kar sam vabi k skrivnostnem romantičnem vzdušju. Nasproti nam je prišel graščak in nas povabil, da mu sledimo ter si ogledamo grajsko muzejsko zbirko. S velikim starim ključen nam je odklenil vrata in vstopili smo v nekdanje stanovanjske prostore. Zdi se, kot da bi se vrnil v čas, saj so vsi predmeti avtentični in stojijo na točno tistih mestih kot nekoč. Po stenah visijo slike prejšnjih prebivalcev gradu in stare porumenele fotografije. Prav na sredi sobe stoji portret grofice z ognjenordečimi lasmi ter njene sestre. Nasproti pa je v vitrini shranjeno pismo napisano z veliko in lično pisavo, naslovljeno z »Mein lieber Lukas«. Takoj sem vedela, da je to pismo Maksimiljane svojemu dragemu. Gospod Peter nam je pokazal tudi zbirko starega porcelana in steklenih izdelkov, ki je tako odlično ohranjena, kot bi jo naredili včeraj. Neverjetno je, da so vsi ti predmeti preživeli skoraj nedotaknjeni toliko let! Sprehodili smo se še skozi ostale sobe in si ogledali grajsko knjižno zbirko. Na oknih visijo zavese, ki so tam že skoraj 350 let, v vsaki sobi je čudovita peč, videli smo kopalnico, ki so jo sestavljali čeber, ogledalo in kos mila. Tu sta torej živela zaljubljenca … Po ogledu soban smo odšli v grajsko klet in graščak nam je povedal njuno zgodbo.

 

Sinovo ime v spomin na veliko ljubezen

V devetnajstem stoletju je na gradu Tuštanj prebivala plemkinja Maksimiljana Scarija. Čeprav ni bila več rosno mlada, je grofica vztrajno zavračala vse snubce in se ni menila za mnenja drugih. Ko je bila nekoč na obisku na gradu Krumperk v bližini Domžal, je tam prvič zagledala mladega in čednega vrtnarja Luko Pirnata. Bil je izobražen in bister kmečki fant doma iz Krtine. Med njima je kljub veliki razliki v letih, saj je bil Luka od Maksi mlajši kar 15 let, in kljub različnemu družbenemu položaju, vzplamenela velika ljubezen. Začela sta si dopisovati in ohranjenih je kar nekaj njunih pisem.  Sprva sta se naslavljala le kot prijatelja, a čez čas se je to preobrazilo v ljubimca. Mnogi so dvomili o iskrenosti njune ljubezni in namigovali na Lukovo koristoljubje, a mladi vrtnar jo je resnično ljubil. Nato pa so Luko vpoklicali v vojsko , kjer bi moral ostati sedem let. Zaljubljencema se je to zdelo nepredstavljivo dolgo in zato je trmasta in izredno iznajdljiva Maksimiljana na vse pretege poskušala najti način, da bi se lahko vrnil domov. Ves čas sta dopisovala in Maksi mu je v znak ljubezni poslala koder svojih rdečih las. Prosila je njegovega strica, da je nanj prepisal del svoje posesti, saj so v vojsko vpoklicali predvsem mlade fante, ki niso imeli svoje kmetije in polj ter od njih ni bila odvisna prihodnost kmetije. Čeprav je stric sprva okleval, ga je Maksimiljana prepričala in jamčila zanj s svojim premoženjem. In tako se je Luka vrnil že po dveh letih. Nihče ne ve, zakaj se nista takoj po vrnitvi domov poročila, a živela sta na gradu in šele čez nekaj let sta dahnila usodni da v grajski kapelici. In tako je kmečki fant postal graščak. Skupaj sta preživela devetnajst let, a ker je bila Maxi, ko sta se poročila, stara že okoli 40 let, nista imela otrok. Ona je umrla 1873 in z njo je izumrla tudi rodbina Scarija. Kmalu po tem se je Luka poročil z Ano Marijo Resnik iz Blagovice in ko je na svet privekal njun prvorojenec, sta ga poimenovala v spomin na grofico Maksimiljan.

 

Rešitelj gradu in prvi moravški župan

Preden je posestvo prevzela Maksimiljana je bila družina v globokih dolgovih, saj je bil njen oče strasten kvartopirec in je zaigral velik del premoženja. Čeprav so bili v družini tudi fantje, je mati za dedinjo izbrala prav njo. Ves čas je varčevala, da je lahko odplačala dolgove, pri upravljanju posesti pa ji je pomagal Pirnat. Tudi ko je bil v vojski, ji je preko pisem svetoval, zato ga je pogosto imenovala rešitelj gradu. Skupaj sta ga prenovila, kljub temu da sta imela skromne prihodke, saj so dajatve že pred časom ukinili. Po njeni smrti je postal Luka Pirnat prvi moravški župan.

Ko je gospod Peter Pirnat dokončal svojo pripoved, nas je odpeljal do grajske kapele, kjer sta se poročila Maksi in Luka. Kapela sv. Janeza Nepomuka je majhna in stoji zunaj obzidja levo od vrat. Zgraditi jo je dal grof Franc Bernard Lichtenberg. Ko vstopiš skozi vrata, zagledaš čudovite freske slavnega freskanta Franca Jelovška, ki so eno izmed njegovih začetnih del. Nad oltarjem je slika Device Marije, a pogled ti ves čas uhaja proti stropu, misli pa k srečnima zaljubljencema. Ko smo se vrnili pred grad, je sonce že skoraj do konca zašlo in vtisi ter spomini so se mešali s pravljičnem vzdušjem. Ja, tukaj se pa res ni težko počutiti zaljubljeno!

 

Besedilo in foto: Maša Marija Vrtačnik

 

Grad Tuštanj

Razstava o življenju in delu Slovencev v Argentini

Razstava

o  življenju  in  delu

Slovencev  v  Argentini

bo  na  ogled

v  Zavodu  sv.  Stanislava

od četrtka,  11.  decembra  2014,

do  nedelje,   1.  februarja  2015.

 

Lepo  vabljeni

na odprtje

v nedeljo, 14. decembra,

po spravni maši, ki bo ob 16. uri.

Sodelujejo Vlasta Doležar Rus,

Drago Arko in Lucas Somoza Osterc.

 

Zadnja Moja Slovenija 2014

Zanimivosti iz vsebine:

INTERVJU: Po poteh Slovencev v Minnesoti

Pri nas je tradicija domala sramota, v Ameriki pa ponos

 

Marjan Bradeško je eden tistih, ki je ponosen na svoje korenine, ki kljub številnih potovanjem nikoli ne pozabi na svoj domači rodni kraj Polhov Gradec. Po izobrazbi magister računalništva, sicer pa navdušen gornik in popotnik, silno rad tudi piše. Pa ne le o potovanjih, pač pa tudi o poslu, prodaji in javnem nastopanju. Napisal je tri knjige in imel objavljenih preko tisoč člankov. Med drugim je pri naši založbi izdal knjigo Konec tedna na izlet. Na poteh ga vedno spremlja fotoaparat. Tokrat se je odpravil po poteh svojih sorodnikov na severu Združenih držav Amerike. Njegovo doživljanje Slovencev je zanimivo pričevanje o tem, kako so živeli in kako danes živijo potomci Slovencev, ki so boljši kruh iskali čez veliko lužo.

 

LEPOTE SLOVENIJE:

Reško jezero – jezero v prvinski naravi

 

V prejšnji številki naše revije smo v sliki in besedi predstavili Kočevsko ali Rudniško jezero. Mimogrede smo ob tem omenili, da je na Kočevskem skoraj istočasno kot Kočevsko jezero nastalo še eno jezero, ki se po največjem kraju v njegovi bližini, po Kočevski Reki, imenuje Reško jezero. V 70. letih prejšnjega stoletja se je med ribiči porodila ideja o zajezitvi Reškega potoka. Pripravljalna dela so se začeli že leta 1977. Pri tem je šlo najprej in predvsem za čiščenje struge potoka in brežin. Že naslednje leto, to je leta 1978, so potok na mestu, kjer je nekoč stal srednji mlin in žaga zajezili. Preko so speljali most, pod njim pa postavili brano, ki zadržuje večje kose lesa in vej, ki jih ob večjih deževjih voda prinese s seboj.

 

POVRATNIKI: Helena Dejak

Slovenka s severa

 

Tokratna gostja v rubriki Povratniki se je že pred 40 leti preselila daleč na sever, na Islandijo in tam še vedno živi. Povratnica je zato, ker najmanj dvakrat na leto prihaja domov, včasih tudi za cel mesec ali več. Tudi poslovno je tesno povezana s Slovenijo. Na Islandijo ni odšla s prav lahkim srcem. Pokrajino na Islandiji se je namreč predstavljala, da je podobna tisti na luni. Tja je odšla za fantom, ki ga je spoznala v Portorožu, kamor je pripeljal skupino turistov iz Islandije. Mlada ljubezen je mlado dekle tako premotila, da je odšla za fantom v Islandijo in ne v Indijo, kamor je nameravala. Zagreta za joga filozofijo se je namreč namenila v enega izmed mnogih ašramov v Indiji.

 

URAD:

Konferenca o mednarodnem povezovanju lokalnega podjetništva

 

Kakšne so lastnosti pravega podjetnika, kako poslovati na Slovaškem? Kje najti partnerje na Bavarskem, je Avstrija za Slovence še obljubljena dežela? Odgovore na ta vprašanja smo iskali in našli na 6. poslovni konferenci z naslovom Mednarodno povezovanje lokalnega podjetništva, na Bledu. Med seboj so se posvetovali slovenski podjetniki in poslovne ustanove z Avstrijske Koroške, Bavarske, Slovaške in Hrvaške ter predstavniki obrtnih in gospodarskih zbornic. Konferenco je organiziral Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

 

NOVICE:

150 let prve slovenske skupnosti v ZDA

 

Letošnje leto je na drugi strani Atlantika minilo v znamenju praznovanja. Slovenci v ZDA so namreč praznovali sto petdeset let svoje najstarejše skupnosti. Mesto Saint Stephen v bližini Missisipija v zvezni državi Minnesota je bil tisti kraj, kjer so Slovenci ustanovili svojo prvo skupnost. Tja sta leta 1864 prišla Gregor Pogačnik (Pogatshcnik) in Gregor Peternel (Peternell). Nenaseljeno poljedeljsko območje Brockway je tako postalo naselbina Sveti Štefan v Gozdu, leta 1914 pa je kraj postal mesto.

 

 

OHRANJANJE SLOVENŠČINE: DR. MIHA VRBINC

"Naša gimnazija dijake dobro pripravi na maturo in na življenje«

 

Imeti gimnazijo s slovenskim učnim jezikom v tuji državi je resda pravica, a tudi prestiž. Še posebej, če je ta tako imenitna, kot je Slovenska gimnazija s sedežem v Celovcu. Vpis skokovito narašča, vse več je otrok, ki se prihajajo šolat na avstrijsko Koroško iz matične domovine. O SLOG (slovenski gimnaziji) smo se pogovarjali z njenim sedaj že dolgoletnim ravnateljem, dr. Miho Vrbincem.

 

 

OBIČAJI

V istem čolnu

 

Na Notranjskem je letos odprla vrata Hiša izročila, ki v Dolenji vasi v bližini Cerkniškega jezera nudi zatočišče vsem, ki jim naša narodna (ne) snovna kulturna dediščina nekaj pomeni. S hišo in za hišo diha Ljoba Jenče, poustvarjalka ljudskega izročila, ki je sloves slovenske ljudske pesmi in naše domovine ponesla v svet. Notranjska, to tihotno zeleno srce Slovenije, je izoblikovala ljudi, ki so v svojem jedru še zmeraj preprosti. Ki še znajo ustvarjati čudeže s pomočjo lastnih rok, ki so vešči in voljni prenašati znanje na mladi rod. Po zaslugi Hiše izročila bo oteta pozabi tudi starodavna tehnika ročne izdelave drevaka, ki jo bodo v naslednjih letih prenesli na mlade čuvarje izročila.

 

Revijo v pdf obliki si lahko pogledate na povezavi.

 

Znani prejemniki Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS 2014

Nagrajenci HORUS 2014 so: Saubermacher – Komunala Murska Sobota d.o.o., DOSOR, dom starejših občanov d.o.o.,  Lidl d.o.o. kd., Razvojna zadruga Etri, ekologija, ergonomija in ekonomija, z.o.o., so.p., Bolnišnica Sežana. Posebna priznanja so prejeli Gábor Ropos (Madžarska), dr. Darja Piciga, Jana Vidic, Nataša Zanuttini in Jerneja Jevševar (ekipa Vala 202) in Edita Cetinski Malnar (RTV Slovenija).

 

 

(Ljubljana, 4. december 2014) IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in PRSS – Slovensko društvo za odnose z javnostmi, pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja in v partnerskem sodelovanju s številnimi strokovno – interesnimi organizacijami, sta danes, 4. decembra 2014 zvečer, v dvorani Kristalne palače v Ljubljani, razglasila prejemnike Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS 2014. V kategoriji podjetja so nagrado HORUS 2014 prejeli: mikro-majhna podjetja: Saubermacher – Komunala Murska Sobota d.o.o., srednje velika podjetja: DOSOR, dom starejših občanov d.o.o., velika podjetja: Lidl d.o.o. kd. ter socialna podjetja: Razvojna zadruga Etri, ekologija, ergonomija in ekonomija, z.o.o., so.p. Nagrado HORUS 2014 v kategoriji zavodi je prejela Bolnišnica Sežana. V okviru nagrade HORUS so bila na prireditvi podeljena tudi posebna priznanja. Posebno priznanje in nagrado za Podjetnika s slovenskimi koreninami, ki deluje v zamejstvu oz. po svetu je prejel Gábor Ropos – Madžarska. Posebno priznanje novinarju je bilo podeljeno Jani Vidic, Nataši Zanuttini in Jerneji Jevševar (Ekipa Vala 202) ter Editi Cetinski Malnar (RTV Slovenija). Splošno posebno priznanje pa je prejela dr. Darja Piciga.

 

Zbrane je na slavnostni podelitvi uvodoma pozdravil Tadej Slapnik, državni sekretar v kabinetu predsednika Vlade RS, ki je pristojen za vzpostavitev dialoga s civilno družbo in koordinacijo državljanskih pobud ter socialno podjetništvo. »Zastareli sistemi se spreminjajo, nastajajo novi. V tem prehodnem obdobju je zato marsikateremu težko slediti spremembam,  saj te niso enostavne. Ko nastaja nekaj novega, je vedno potreben čas, da se novost uveljavi. V Sloveniji smo pred nekaj leti začeli z aktivnostmi spodbujanja razvoja socialnega podjetništva in danes smo lahko ponosni, da je Slovenija na tem področju storila že veliko. Zlasti me veseli, da je kategorija socialno podjetništvo letos prvič umeščena med kategorije Slovenske nagrade za družbeno odgovornost Horus,« je poudaril Tadej Slapnik.

 

Horus je starodavni egipčanski bog, ki predstavlja višjo zavest planeta Zemlja in je odgovoren za razvoj človeštva, zato so ga organizatorji izbrali kot simbol Slovenske nagrade za družbeno odgovornost. Mitološko so si Horusa predstavljali kot božanskega sokola, ki je pogosto prikazan kot stilizirano sokolovo oko. To oko je postalo simbol za stanje nepoškodovanosti, zdravja, čvrstosti ali popolnosti. S svojega umetniškega vidika je na podelitvi nagrado HORUS predstavil akademski kipar Marko Pogačnik, ki je avtor kamnitih umetniških del za nagrade Horus že vse od leta 2009.

 

Med finaliste nagrade HORUS 2014 so se uvrstila vsa podjetja, ki so dosegla vsaj 51% vseh možnih točk v prvem krogu ocenjevanja.V kategoriji majhnih podjetij so se v finale uvrstili: RASR, Razvojna agencija Savinjske regije, d.o.o., IDENTIKS kartični sistemi d.o.o., Saubermacher-Komunala Murska Sobota d.o.o. in GALILEO 3000 d.o.o. V kategoriji srednje velikih podjetij: GRAWE Zavarovalnica, d.d., DOSOR, dom starejših občanov d.o.o., Hewlett-Packard d.o.o. inIBM Slovenija d.o.o., V kategoriji velikih podjetij pa: Snaga Javno podjetje d.o.o. inLidl d.o.o. kd. V kategoriji socialna podjetja, ki je letos razpisana prvič, se je v finale uvrstilo podjetje: Razvojna zadruga Etri, ekologija, ergonomija in ekonomija, z.o.o., so.p. V kategoriji zavodi sta se v finale uvrstila: EIC Univerzum Minerva Maribor inBolnišnica Sežana. Za splošno posebno priznanje posamezniku, ki deluje v kontekstu družbene odgovornosti, se je v finale uvrstila dr. Darja Piciga, za posebno priznanje novinarju pa Edita Cetinski Malnar (RTV Slovenija) ter Jana Vidic, Nataša Zanuttini, in Jerneja Jevševar (Ekipa Vala 202). Za posebno priznanje - Podjetnik s slovenskimi koreninami, ki deluje v zamejstvu oz. po svetu, je bil finalist Gábor Ropos iz Madžarske.

 

Delo letošnje ocenjevalne komisije je predstavil dr. Boris Jesih, podpredsednik le-te: »Ocenjevanje je potekalo v dveh krogih, ocenjevalo je 28 ocenjevalcev, ki so bili razdeljeni v več podskupin. Člani ocenjevalne komisije smo bili imenovani iz vrst organizatorjev, podpornih partnerjev projekta, strokovnih organizacij. Delo je potekalo od oktobra do novembra, pri ocenjevanju je bil poudarek dan celovitim pristopom k družbeni odgovornosti, njihovim projektom, aktivnostim ter spremljanju družbenih učinkov. Vprašalniki in ocenjevanje je bilo povezano z merjenjem družbenih učinkov podjetij ter standardom za družbeno odgovornost ISO26000.«

 

Člani ocenjevalne komisije nagrade Horus 2014 v 1. krogu ocenjevanja (iz vrst organizatorjev, podpornih partnerjev projekta, strokovne in drugih javnosti) so bili: majhna podjetja - doc.dr. Jernej Belak, Irena Meterc in Lidija Novak; srednje velika podjetja: mag. Alenka Marovt, Karidia Toure Zagrajšek in Viviana Žorž; velika in socialna podjetja: Alenka Hren, Barbara Pavlin in Vinko Nedelko; zavodi in posebna priznanja (Slovenci v zamejstvu in po svetu, splošna priznanja in priznanja novinarjem): Tatjana Šeneker, Jože Gornik in Maja Rečnik. V 2. krogu ocenjevanja so kandidate ocenjevali v kategoriji majhna podjetja: Alenka Jakomin, mag. Aleš Košir, Jana Petkovšek Štakul in Blaženka Kramar; srednje velika podjetja: Jože Smole, mag. Natalie C. Postružnik, dr. Mirjam Dular in Petra Božič Blagajac; velika in socialna podjetja: mag. Janko Burgar, Mateja Valenci, izr. prof. dr. Urša Golob Podnar in Marko Lukić; zavodi in posebna priznanja (Slovenci v zamejstvu in po svetu, splošna priznanja in priznanja novinarjem): dr. Zvone Žigon, mag. Petra Lesjak Tušek, doc. dr. Boris Jesih in zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej.

 

Nagrada Horus je del nacionalne strategije osveščanja za več družbene odgovornosti, ki jo na ta način izvajajo številna strokovno-interesna združenja v sodelovanju z Inštitutom za razvoj družbene odgovornosti - IRDO in PRSS - Slovenskim društvom za odnose z javnostmi, ki nagrado Horus tudi podeljujeta že šest let zapored. Podporni partnerji nagrade so: Ameriška gospodarska zbornica, CNVOS – Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, Društvo za marketing Slovenije, Društvo novinarjev Slovenije, Fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti PRIZMA, Londonska šola za odnose z javnostmi, Slovensko združenje ZN za trajnostni razvoj, Slovenski forum socialnega podjetništva, Slovensko združenje za kakovost in odličnost, SPIRIT Slovenija, Štajerska gospodarska zbornica, Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Zavod PIP, Združenje delodajalcev Slovenije in Združenje Manager. Medijski partnerji nagrade HORUS 2014 so: Večer, časopisno založniško podjetje, d.d., TSmedia d.o.o., Dnevnik d.d., Med.Over.Net, Moja Slovenija, osrednja revija za Slovence po svetu in zamejstvu, Maribor24.si. Partner klipinga je Press Clipping d.o.o. Pokrovitelji podelitve so bili BTC City, Domača peka, Mercator, Jacob's Creek, Mediaspeed, sofinancerja projekta pa Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu ter javna agencija SPIRIT Slovenija.Častni pokrovitelj nagrade je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

 

Slovenska nagrada za družbeno odgovornost HORUS je vodilna slovenska nagrada s področja uravnotežene in inovativne družbene odgovornosti. Letos junija sta organizatorja Inštitut za razvoj družbene odgovornosti (IRDO) in Slovensko društvo za odnose z javnostmi (PRSS) prejela Nacionalno priznanje za odličnost v spodbujanju evropskega podjetništva v kategoriji Odgovorno in odprto podjetništvo za projekt Horus – Slovenska nagrada za družbeno odgovornost. Organizatorji vabijo slovenska podjetja in zavode ter posameznike, da predstavijo svoje družbeno odgovorno delo in se že spomladi 2015 prijavijo na tekmovanje za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus 2015.

 

Besedilo: Anita Hrast

Znani so finalisti Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS 2014

Komisija prvega ocenjevalnega kroga je 21. 11. 2014 razglasila finaliste Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS 2014, ki jo podeljujeta IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in PRSS . – Slovensko društvo za odnose z javnostmi, v sodelovanju s številnimi podpornimi partnerji projekta. Med finaliste nagrade HORUS 2014 so se uvrstila vsa podjetja in zavodi, ki so dosegla vsaj 51% vseh možnih točk v prvem krogu ocenjevanja. Prejemniki nagrade HORUS 2014 in posebnih priznanj bodo znani 4. decembra 2014 zvečer. Nagrada HORUS bo letos podeljena šestič, z razpisom pa želijo partnerji poiskati in nagraditi celovite pristope podjetij in posameznikov k družbeni odgovornosti.

 

 

V kategoriji majhnih podjetij so se v finale uvrstili: RASR, Razvojna agencija Savinjske regije, d.o.o., IDENTIKS kartični sistemi d.o.o., Saubermacher-Komunala Murska Sobota d.o.o. in GALILEO 3000 d.o.o.

V kategoriji srednje velikih podjetij: GRAWE Zavarovalnica, d.d., DOSOR, dom starejših občanov d.o.o., Hewlett-Packard d.o.o. in IBM Slovenija d.o.o..,

V kategoriji velikih podjetij pa:Snaga Javno podjetje d.o.o. in Lidl d.o.o. k.d.

V kategoriji socialna podjetja, ki je letos razpisana prvič, se je v finale uvrstilo podjetje: Razvojna agencija Etri, ekologija, ergonomija in ekonomija, z.o.o., so.p. V kategoriji zavodi sta se v finale uvrstila: EIC Univerzum Minerva Maribor in Bolnišnica Sežana.

Za splošno posebno priznanje posamezniku, ki deluje v kontekstu družbene odgovornosti, se je v finale uvrstila dr. Darja Piciga, za posebno priznanje novinarju pa Edita Cetinski Malnar (RTV Slovenija) ter Jana Vidic, Nataša Zanuttini, in Jerneja Jevševar (Ekipa Vala 202). Za posebno priznanje - Podjetnik s slovenskimi koreninami, ki deluje v zamejstvu oz. po svetu, je finalist Gábor Ropos iz Madžarske.

 

Ocenjevanje komisije prvegakroga je potekalo od 6.do 20. novembra 2014, neodvisno (brez predhodnega vedenja ocenjevalcev o rezultatih drugih ocenjevalcev). Delo ocenjevalne komisije drugegakroga ocenjevanja pa bo potekalo vse do slavnostne razglasitve nagrajencev, ki bo 4. decembra 2014 ob 19.30 uri potekala v Kristalni palači BTC v Ljubljani.

 

Nagrada Horus je del nacionalne strategije osveščanja za več družbene odgovornosti, ki jo na ta način izvajajo številna strokovno-interesna združenja v sodelovanju z Inštitutom za razvoj družbene odgovornosti - IRDO in PRSS - Slovenskim društvom za odnose z javnostmi. Nagrado Horus podeljujeta Inštitut za razvoj družbene odgovornosti - IRDO in PRSS - Slovensko društvo za odnose z javnostmi v sodelovanju s številnimi partnerskimi organizacijami in podpornimi partnerji kot so Ameriška gospodarska zbornica, CNVOS – Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, Društvo za marketing Slovenije, Društvo novinarjev Slovenije, Fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti PRIZMA, Londonska šola za odnose z javnostmi, Slovensko združenje ZN za trajnostni razvoj, Slovenski forum socialnega podjetništva, Slovensko združenje za kakovost in odličnost, SPIRIT Slovenija, Štajerska gospodarska zbornica, Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Zavod PIP, Združenje delodajalcev Slovenije in Združenje Manager. Medijski partnerji nagrade HORUS 2014 so: Večer, časopisno založniško podjetje, d.d., TSmedia d.o.o., Dnevnik d.d., Med.Over.Net, Moja Slovenija, osrednja revija za Slovence po svetu in zamejstvu, Maribor24.si. Partner klipinga je Press Clipping d.o.o. Častni pokrovitelj nagrade je Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

 

Dodatne informacije:  

 

IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti

Anita Hrast, direktorica

gsm: 031 344 883

e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

www.horus.si

Društvo za odnose z javnostmi (PRSS)

Viviana Žorž,predsednica Sekcije za družbeno odgovornost PRSS

GSM: 051 375 567,

e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

 

 

Ne zamudite: Meje slovenskega kulturnega prostora

Vabimo Vas, da se udeležite 13. strokovno-znanstvenega posveta KO NI VEČ MEJA, Meje slovenskega kulturnega prostora. Namen simpozija je utrditi občutenje povezanosti Slovencev z vsega slovenskega jezikovnega
področja  in  skozi  občutje  povezanosti  in  enotnosti  v  jezikovnem  in  zgodovinskem  pogledu
krepiti samozavest in identiteto pripadnikov slovenske manjšine. Osrednja tema tokratnega
simpozija  bo  posvečena  mejam  slovenskega  kulturnega  prostora.  Pri  tem  bomo  poskušali
vključiti  čim  več  različnih  vidikov.  Govorili  bomo  o  tradiciji  preučevanja  zamejskega  in
obmejnega  prostora,  čezmejnem  povezovanju  ter  vzdrževanju  skupnega  slovenskega
kulturnega prostora.

 


Posvet bo potekal v torek, 25. novembra 2014 z začetkom ob 10.00 uri, v prostorih
Svetovnega slovenskega kongresa na Cankarjevi cesti 1/IV v Ljubljani.

 

Besedilo: Svetovni slovenski kongres

Preberi več

Dodaj med priljubljene

Sledi nam na:

Powered by CoalaWeb

Iskanje

Revija

Facebook

Twitter

Iz zamejskih medijev