Boris Pahor: »Gonilna moč v življenju je bilo odkritje slovenske identitete.«
Boris Pahor ne potrebuje posebnih predstavitev. »Korenina slovenskega naroda«, kot ga je nekdo poimenoval, je za nas enostavno Prvi Slovenec, eminenten pisatelj in kulturnik, zavzet narodni borec, ki je preko svojih knjig dosegel toliko, kolikor ni uspelo še nobenemu. Njegove knjige so obšle svet, kar sedemkrat pa je bil tudi kandidat za Nobelovo nagrado za literaturo, med drugim je tudi v letošnjem izboru nagrajencev. Pred nedavnim ga je Evropski parlament imenoval tudi za Državljana Evrope. Ob 100. jubileju, ki ga Boris Pahor praznuje danes 26. avgusta, smo želeli počastiti z zelo osebnim intervjujem.
Profesor Pahor, naglo se približujete 100. rojstnemu dnevu, s kakšnimi občutki pa?
Občutki niso takšni, kot si ljudje mislijo, da jaz zelo nestrpno oz. z velikim zanimanjem pričakujem ta dan, 26. avgust. Še ko je bila žena živa nismo proslavljali ne okroglih obletnic skupnega življenja ne drugih jubilejev. Čisto preprosto je meni kupila knjigo, jaz pa sem njej kupil trajnico. Tako bi jaz tudi za ta 26. avgust želel, da bi bilo nekaj preprostega. Vem, da marsikaj pripravljajo, ne morem reči, da sem proti, ker bi bilo čudaško, ampak bi raje videl, da bi to bilo nekaj preprostega.
Kar se pa tiče mojega življenja na splošno, sem zadovoljen, da se kljub temu, da sem doživel marsikaj hudega, posebno fašizem, ki ga danes vsi tajijo, približujem temu jubileju. Rekel sem: glavno je povedati, kaj je fašizem počel z nami, potem pa je na vrsti prijateljstvo, če hočete. Fašistično zlo je pokvarilo mojo mladost in moje šolanje, da sem moral vse nekako sam popravljati.
Potem je bil tu nacizem ter kar je bilo diktature komunizma. Nisem bil proti komunizmu, ker ima vsakdo pravico biti komunist, ampak diktature pa ne, tega nisem mogel prenesti in sem zaradi tega imel tudi opravka z njimi.
Ampak kljub temu sem zadovoljen, da sem svoje življenje nekako potem reševal in ga večinoma reševal s tem, da sem pisal, o tem kar sem sam doživljal, ki pa je v bistvu to, kar so doživljali in dali skozi primorski Slovenci, ki so vsi doživeli fašizem, nacizem in lepo število ljudi tudi komunizem. To se pravi, ni samo pisanje o mojem življenju, ampak pisanje o naši preteklosti, za katerega pa ima človek zadoščenje, da je napisano v knjižni obliki oz. da je objavljeno v knjigah.
Kako ste premagoval najtežje trenutke v življenju, kje ste našel gonilno moč?
Gonilna moč je bilo odkritje slovenske identitete. To se pravi: »Ostani zvest slovenski identiteti«. To je bila prvotna, centralna, ki velja tudi danes in ki jo bom tudi zagovarjal. Včeraj so mi telefonirali, naj napišem pet točk, kaj svetujem mladini. Kot prvo jim bom rekel: »Ostanite zvesti svoji identiteti, svoji tradiciji, svoji literaturi, svoji zgodovini, in potem govorimo o mednarodnem, o globalizaciji in vsem drugem«. To je bilo takrat in je tudi danes. To je baza, ni noben nacionalizem, je zvestoba svoji tradiciji in svoji zgodovini. To pa je čisto normalno in nima nič opraviti z nacionalizmom.
Celoten intervju, ki govori o Pahorjevih pogledih, ciljih, uresničenih in neuresničenih željah ter kateri je njegov recept za dolgo življenje, si preberite v septembrski reviji Moja Slovenija 2013.
Besedilo in foto: Monika Sulli in Darko Bradassi, www.slomedia.it