natisni članek

Srečanje v moji domovini 2009

 

Kulturno društvo Slovenija-Stuttgart e.V. www.kd-slovenija.de, ki je ponosno društvo slovenske pomladi, je tudi letos, 9. avgusta 2009 povabilo skupaj s Slovensko župnijo svetega Cirila in Metoda (ki sta zavetnika Evrope) v Stuttgartu, na Srečanje v moji domovini na Dolenjsko, v Kostanjevico na Krki, ki se nahaja v trikotu Krško - Brežice - Novo mesto. To je najstarejše mesto na Dolenjskem, najmanjše v Sloveniji in hkrati edino, ki je na otoku, katerega obliva reka Krka in se zato imenuje tudi Dolenjske Benetke.  

 

 

Sveto mašo za domovino in v zahvalo za toliko srečno prevoženih poti, sta darovala naša dušna pastirja, gospod voditelj dr. Zvone Štrubelj in gospod župnik-sodelavec Igor Krašna v do zadnjega kotička polni, lepi baročni romarski cerkvi Matere dobrega sveta na Slinovcah nad Kostanjevico. Mašni obred je slovesno spremljalo nekaj članov mešanega pevskega zbora Obzorje iz Stuttgarta in rojaki iz domovine ob lepi spremljavi orgel, na katere je igrala mlada, vsestransko nadarjena domačinka iz bližnje župnije Sveti Križ-Podbočje. Pevci so zelo ganljivo in ubrano zapeli tudi Marijino pesem „Pozdravljena, Mati dobrega sveta", katero so se lepo naučili prav za to Srečanje.

 

 

Po bogati pridigi, polni lepih in vzpodbudnih misli našega duhovnika gospoda Zvoneta, smo po obhajilu prisluhnili še naši predsednici kulturnega društva Slovenija-Stuttgart gospe Vidi Lambert, ki je v čast Mariji, globoko iz srca zapela Schubertovo Ave Marijo v slovenski izvedbi.

 

Prisrčne pozdravne besede župnika iz Kostanjevice g. Jožeta Miklavčiča so nas kar prevzele, ko nam je vesel zanimivo pripovedoval o zgodovini te večstoletne cerkve, ob kateri se ob farnem prazniku v septembru zbere več kot tisoč romarjev od blizu in daleč. Ker stoji na hribu, je od tu čudovit razgled po celotni zeleni dolini Krke. Tik pred blagoslovom smo prisluhnili še molitvi za domovino, ki jo je sestavila in občuteno prebrala dolgoletna in zvesta članica društva g. Marija Petrič, doma iz teh krajev in je s svojimi sorodniki letos organizirala to srečanje. Po stari slovenski romarski navadi se je skoraj 150 „zdomskih" romarjev podalo na „ofer" okrog oltarja in v spomin dobilo dve lepi razglednici te božjepotne cerkve. Zunaj ob vhodu smo pa  prejeli lepe podobice z besedilom Marijine pesmi „Pozdravljena, Mati dobrega sveta", naredili skupno fotografijo in se nato odpeljali v bližnje Poljane. Tam nas je v Leničevem domu, ki se nahaja na lepem kraju sredi gozdička, vesel in nasmejan pričakal še gospod župnik iz Svetega Križa-Podbočje, France Novak, kot upravitelj tega novega Doma duhovnih vaj, ki je bil lani slovesno blagoslovljen. Upravičeno se imenuje po pokojnem pomožnem škofu ljubljanske nadškofije gospodu dr. Stanislavu Leniču, ki je bil, kakor sedanji župnik iz Frankfurta g. Martin Retelj, doma iz ‚Župeče vasi, ki spada v sosednjo župnijo Cerklje ob Krki (ta kraj je precej znan po vojaškem letališču). Škof Lenič, katerega zanimiv portret visi tudi v Slovenskem domu v Stuttgart-u, je bil več let ravnatelj za Slovence po svetu in je pred 28 leti podelil duhovnisko posvečenje tudi našemu župniku dr. Zvonetu Štrublju. Gospodu Jožetu Račečiču, ljubeznivemu 86-letnemu očetu gospe Marije, katerega je ljubi Bog ohranil čilega in čvrstega, smo pa zelo hvaležni saj nam je udeležencem srečanja podaril več kot 50 knjižic „Moji spomini"- kratek življenjepis in bridko trpljenje tega izrednega in pokončnega slovenskega škofa.  

Na srečanje smo povabili tudi škofa novomeške škofije gospoda msgr. Andreja Glavana, in župnika g. Janeza Šketa, ki se žal zaradi drugih cerkvenih obveznosti, nista mogla udeležiti.

 

Ko smo posedli v dvorani so nam pridne kuharice in pomočnice hitro postregle z okusnim nedeljskim kosilom in pristno domačo kapljico, ob kateri smo veselo in hvaležno nazdravili dragima sponzorjema gospe Heleni in gospodu Franciju Kerinu. Po kosilu je pa že veselo zadonela diatonična harmonika g. Tonija Verderberja iz Bele Krajine,ki nas je nadvse presenetil in počastil s svojo udeležbo, za kar se mu vsi prisrčno zahvaljujemo. Gospod Zvone se mu je s kitaro navdušeno pridružil. Ganljiva tišina je pa nastala, ko je g. Štrubelj pozdravil 90-letno gospo Francko Strojan - mamo našega rajnega predsednika Toneta - ki je na srečanje prišla iz Škofje Loke v spremstvu svoje hčere Maruše in zeta Petra Pokorna. S solzami v očeh smo ji globoko hvaležni ob nežni spremljavi kitare župnika Zvoneta, zapeli pesem „Mami, oj mami..." Hvala Vam, gospa Francka, da ste prišli med nas, to nam bo res ostalo v nepozabnem spominu! 

Ta krasna pesem je kot dobrodošlica prav tako veljala spoštovani Štrubljevi mami iz Zdenske vasi, župnija Videm-Dobrepolje, ki se je v družbi svoje vnukinje in hčerke udeležila našega srečanja, česar smo bili seveda vsi zelo veseli.

Kot naslednja točka je bil  na sporedu ogled mesta Kostanjevice in njenih bogatih znamenitosti, kot so Forma viva, mednarodni kiparski simpozij, nekdanji cistercijanski samostan z čudovitimi arkadnimi hodniki, ki sodi med najlepše v Evropi in še marsikaj drugega.

 

Po vrnitvi z ogleda so pa pridne in prisrčne kuharice že postavile na mize različne dobrote, kot so razne vrste peciva, kava, potica, narezki in se bi lahko naštevali, seveda ni manjkal tudi rujni cviček iz domačih vinogradov. Veselo razpoloženi smo po zaslugi g. župnika Franceta Novaka dobili še obisk „Mavrice", to so mlada, prijetno razpoložena in nadarjena dekleta iz župnije Sveti Križ-Podbočje, ki so nam veselo prepevala ob spremstvu desetih harmonikarjev, ti so nam med drugim perfektno zaigrali tudi težje klasične skladbe s katerimi so pred kratkim nastopali v tujini. Z bučnim aplavzom smo jih navdušeni skušali kar obdržati med nami in res so nam ustregli še z mnogimi dodatnimi melodijami. Ob iskrenih besedah zahvale in pohvale tej nastopajoči mladini, je o nastanku in namenu teh Srečanj v moji domovini zelo lepo in zanimivo spregovorila predsednica društva Slovenija-Stuttgart g. Vida Lambert. Na kratko je opisala tudi našo življensko pot in usodo, ki nas je nekoč peljala v tujino. Poudarila pa je našo dolgoletno zavednost, zvestobo, globoko ljubezen in hrepenenje po domovini in njenih ljudeh. Vse to želimo prenesti na svoje otroke in tudi na vnuke, ko smo jih v težkih razmerah, a ob nenadomestljivi in močni podpori slovenskih duhovnikov in učiteljev učili in še učimo materinega jezika, kulture in slovenskih običajev. Ob obiskih sorodnikov pa jim ponosni pokažemo čudovite lepote naše dežele na sončni strani Alp. Zgovorna je tudi številka, da živi po svetu več Slovencev, kot imata naši največji mesti Ljubljana in Maribor svojih skupnih prebivalcev. Navdušen govor predsednice gospe Vide sta z zanimanjem in veseljem pozorno poslušala oba župnika, iz Kostanjevice g. Jože Miklavčič in iz Svetega Križa-Podbočje g. France Novak, katerima je v spomin in zahvalo za njun trud in podporo podarila knjigo „Bogu otroci, domovini sinovi, nikomur hlapci", ki je nastala ob 40-letnici slovenske župnije v Stuttgart-u in je zgovorno pričevanje naše vere in  zavednosti. Še bolj dragoceno darilo, knjigo o Trubarju g. Zvoneta Štrublja „Pogum besede" pa jima je podaril vsestransko ustvarjalen in nadarjen avtor sam, na katerega smo Slovenci v Stuttgartu in okolici, kakor tudi v Sloveniji lahko zelo ponosni.

 

Zunaj je bila že temna noč, ko smo ob kitari župnika Zvoneta še vedno lepo in veselo prepevali, tako da so se tisti gostje in prijatelji, ki jih je čakala še dolga pot domov na Štajersko, v Belo Krajino, na Gorenjsko ali še kam drugam, polni lepih vtisov kar težko poslovili. Tako se je tudi letos na Dolenjskem prijetno izteklo naše vsakoletno in priljubjleno Srečanje v moji domovini. Iskrena in prisrčna hvala vsem, ki ste v tako lepem številu prišli, posebej pa vsem vam, ki ste z prijaznostjo in gostoljubnostjo najlepše poskrbeli za nas. Nasvidenje spet drugo leto v avgustu.

 

IN ŠE NEKAJ UTRINKOV UJETIH V FOTOGRAFIJE:

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

S.M.