2. julija je v Državnem zboru potekalo že 9. Vseslovensko srečanje z naslovom (Pre)živeti integracijo in asimilacijo, ki ga je pripravila državnozborska Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Srečanja se je udeležilo veliko številko Slovencev iz zamejstva in tujine, strokovnjakov in uglednih gostov iz sveta politike.

 

9. Vseslovensko srečanje je potekalo po ustaljenem in uveljavljenem konceptu. Po Zdravljici, ki jo je lepo zapel kvartet Hartmann'ce, je nekaj uvodnih misli na temo integracije in asimilacije nanizal predsednik Državnega zbora Pavel Gantar. Med drugim je izrazil prepričanje, da sta trma in želja po preživetju močni lastnosti Slovencev, ne glede na to, kje živijo, po drugi strani pa je res tudi to, da se asimilaciji sploh ni enostavno upirati.

 

Ne moremo preživeti kot narod mučenikov

Naslednji je vse prisotne pozdravil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš. Ustavil se je ob misli, da je biti Slovenec lepo, a težko, in ob tem izrazil željo, da bi bilo lepo, če bi veljal samo prvi del te misli. Po njegovem mnenju bi se zato morali vsi skupaj potruditi. »Ker če bo biti Slovenec težko, potem v odprtem svetu ne bomo obstali. Mi ne želimo in ne moremo preživeti kot narod mučenikov,« je še dodal. Nadaljeval je z nekaj dejstvi, ki nas navdajajo z optimizmom: število otrok, ki se vpisujejo v slovenske šole zunaj Slovenije, se veča, veča se tudi število tistih, ki se želijo naučiti slovensko, in vedno več je tudi tistih, ki želijo pridobiti slovensko državljanstvo.

 

Slovensko kulturo je treba živeti

Predsednik Komisije Državnega zbora RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Miro Petek je ponovil misel, da se je integraciji ali/in asimilaciji težko upreti, zmotno pa je mnenje, da je samo prek asimilacije možno napredovati na socialni lestvici, kar dokazujejo Židje v Ameriki. Poleg vidnih oblik asimilacije imamo danes opravka tudi z mehkejšimi, nevidnimi oblikami, med katere je uvrstil tudi kulturni pluralizem in multikulturnost. »Veliko oziroma skoraj vse je odvisno od nas samih. Če smo prepričani, da je naša kultura enakovredna in enako močna, kot so druge, nam po tej poti ne bi smelo groziti nič hudega. Je pa res, da je to kulturo treba tudi živeti. Našo samozavest (lahko) dodatno krepi dejstvo, da v svetu živi kakih šesto doktorjev znanosti, dovolj za eno solidno univerzo.« 

 

Uvodne razprave vabljenih govorcev

Prvi med njimi se je oglasil Tone Mizerit iz Buenos Airesa, urednik tednika Svobodna Slovenija. Na temo »Živeti v dveh svetovih« je ugotovil, da smo Slovenci že od naselitve naprej pravzaprav narod priseljencev, kot so priseljenci tudi Slovenci, ki živijo po svetu. »Usoda Slovencev ni zanimala niti Dunaja niti Beograda in šele leta 1907 je začela delovati Rafaelova družba in precej let za njo Slovenska izseljenska matica. Po osamosvojitvi so Slovenci v zamejstvu in po svetu dobili svoje mesto v slovenski ustavi, imamo Komisijo za odnose s Slovenci in zakon o Slovencih v zamejstvu in po svetu, imamo Svet za Slovence v zamejstvu in Svet za Slovence po svetu, edino zastopstvo v Državnem zboru še ni uresničeno.« David Bandelj je spregovoril o temi »Živeti in (iz)umirati med Slovenci v Italiji«. Usoda slovenske manjšine v Italiji je po njegovem mnenju vse prej kot rožnata. »Biti manjšinec majhnega naroda ni lahko: za Italijane smo nedefinirani Slovani, zakonsko določena dvojezičnost je samo na papirju in tako dalje. Matična država je za manjšino zelo daleč in premalo skrbimo za jezik.«

Janja Žitnik Serafin z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU je podrobno predstavila še vedno aktualne integracijske koncepte Louisa Adamiča, ki ga je označila za praočeta ameriškega multikulturalizma. Adamič je veliko razmišljal in pisal o priseljevanju in priseljencih ter o njihovi vlogi pri razvoju Amerike. Menil je, da priseljenci predstavljajo hrano za razvoj ameriške družbe, pri tem pa ni spodbujal niti izolacionizma niti asimilacije. Menil je tudi, da uporaba tujega jezika sama na sebi še ne ogroža slovenstva. Identiteta naroda po njegovem ni nekaj statičnega, ampak se stalno razvija in spreminja.

 

Razprava

Po krajšem kulturnem programu v odmoru - nastopila je folklorna skupina Nagelj iz Kanade - je s tehtno razpravo na temo »Doseči integracijo« nadaljeval Andrej Fink, profesor za politične vede in mednarodne odnose iz Argentine. Pojasnil je izvorni (latinski) pomen pojmov integracija in asimilacija. Medtem ko je integracija racionalni proces, pri katerem deli ohranijo svoje značilnosti, pa pri asimilaciji te značilnosti izgubijo, kajti pri njej pride do izenačenja. »Slovenci lahko svoj jezik bodisi doma ali v svetu ohranimo samo tako, da se uspešno upiramo poenotenju, pri čemer moramo upoštevati, da je prijazen prijem včasih nevarnejši od trdega, pa tudi to, da je biti stoodstoten v obeh kulturah praviloma zelo naporno.«

 

Povezovalna vloga manjšine

Rudi Pavšič iz Slovenske kulturno-gospodarske zveze iz Trsta je z vidika Slovenca v Italiji ocenjeval možnosti, kako (pre)živeti integracijo ali asimilacijo. Glede tega je izrazil optimizem, opirajoč se na pomembno vlogo, ki jo v Evropi od osamosvojitve naprej ima država Slovenija, pa tudi na dejstvo, da manjšina lahko odigra odločilno vlogo pri premagovanju ovir in povezovanju med dvema narodoma in državama, saj pozna obe kulturi. Stane Kranjc je na kratko orisal razmere v Kanadi, pri čemer ga čudi dejstvo, da večina mladih ne govori slovensko, se pa redno vpisujejo kot Slovenci. Zato se je tudi število Slovencev v Kanadi povzpelo že na 36.000. Izven uradnega programa je nastopil tudi Marjan Kolarič, predsednik kanadskega Vseslovenskega kulturnega odbora, ki je ugotovil, da novih priseljencev iz Slovenije v Kanado ni. Zato je vse odvisno od tistih, ki so že tam. Pripravljenost za delo je sicer velika, vendar druga generacija za to potrebuje več stimulacije in priznanj.

 

S staro mentaliteto se je težko vključevati v sodobne tokove

Tudi Janko Malle, Slovenska prosvetna zveza v Celovcu, je izrazil optimizem glede možnosti preživetja slovenske manjšine na Koroškem, je pa res, da se morajo Slovenci najprej sami prepoznati kot življenja sposoben subjekt. S staro mentaliteto se je težko vključevati v sodobne tokove, kajti spremembe so hitre in zelo velike. Medkulturni dialog je vsekakor najboljša alternativa in treba ga je pripeljati na lokalno raven.

 

V slovenstvo je treba verjeti

V imenu zamejskih in izseljenskih duhovnikov je spregovoril Zvone Štrubelj iz Stuttgarta. »Vsak Slovenec mora najprej odpreti oči in srce in verjeti, da je biti Slovenec lepo. Težava je v tem, ker za delo v društvih primanjkuje animatorjev, pevovodij, plesnih učiteljev. Nujno potrebni so tudi novi slovenski kulturni centri, če želimo kljubovati asimilaciji.« »Prispevek zamejskih Slovencev k duhovnemu življenju matične Slovenije« je bila tema, o kateri je govoril Janez Strgar z Inštituta za narodnostna vprašanja. Angelika Mlinar, sekretarka Narodnega sveta koroških Slovencev, je bila glede možnosti preživetja slovenske manjšine zelo pesimistična. Asimilacijski pritisk je zelo izrazit in agresivno držo Slovenci sprejemajo kot samo po sebi umevno. Zastopnika v deželnem zboru še vedno nimajo, pri vsem tem pa je dejstvo, da so koroški Slovenci nadpovprečno izobraženi, hkrati pa prihaja tudi do bega slovenskih možganov s Koroške.

 

Miroslav Miha Piljušič, predsednik Zveze slovenskih kulturnih skupnosti Srbije in posebej še Timoške krajine je spregovoril o življenju Slovencev v Srbiji. Tam je nekoč živelo okoli deset tisoč Slovencev, sedaj jih je le še okoli tri tisoč. V Boru imajo samo Slovenci (od 25 tam živečih različnih narodnosti) dve društvi in slovensko glasilo. Opozoril je tudi na težave pri pridobivanju državljanstva.

 

Prispevki razpravljavcev vse do večera

Živahna razprava se je nadaljevala tudi po odmoru za kosilo. Samo Pahor iz društva Edinost (Italija) je svoj prispevek naslovil s »Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal«. Sledila mu je Majda Šekli iz Bosne in Hercegovine, ki je predstavila delovanje Slovenskega kulturnega društva Cankar iz Sarajeva. Mag. Vladimir Smrtnik, član sveta Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu iz Avstrije, je spregovoril o integraciji in regionalizaciji v okviru manjšinskega vprašanja. Med drugim je poudaril, da smo Slovenci lahko zelo ponosni na svoje dosežke, saj še nikoli nismo imeli tako dobrega položaja kot sedaj, pa čeprav je potrebno še veliko stvari spremeniti. Besedo je za njim povzel Milan Ribič, predsednik Slovenske Pristave v Clevelandu (ZDA). Predstavil je delček zgodovine priseljevanja Slovencev v Združene države Amerike ter se osredotočil na trenutno situacijo tamkaj živečih Slovencev. Poudaril je, da so mnogi Slovenci, tudi mladi, zelo ponosni na svoje korenine. Nacionalna zavest se je okrepila predvsem po osamosvojitvi Slovenije. Sledil mu je Aleksander Saša Novak, predsednik Slovenske skupnosti v Sarajevu, ki se do situacije Slovencev živečih v Sarajevu in širše v BiH ni opredelil tako optimistično kot njegov predhodnik. Za njim je nadaljeval dr. Danijel Grafenauer iz Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, ki se je osredotočil na priseljevanje zamejskih Slovencev v matično domovino v času med obema svetovnima vojnama. Prispevek dr. Edija Gobca, profesorja sociologije na univerzi v Kentu - Ohio (ZDA), je prebral Matjaž Merljak iz radia Ognjišče. Beseda je tekla o tem, kako preživeti integracijo in asimilacijo v ZDA. Sledili so prispevki profesorja Emidia Susiča, docenta na Tržaški univerzi (Proces integracije in tiha asimilacija); profesorja Tomaža Pavšiča iz Svetovnega slovenskega kongresa (Dvojezičnost - izzivi in možnosti) in prof. Žive Gruden, ravnateljice Državne večstopenjske dvojezične šole v Špetru, Italija (Lahko dvojezična šola zaustavi asimilacijo?). Dragica Motik iz Zavoda RS za šolstvo je predstavila delovanje Zavoda na področju učenja slovenščine za Slovence izven meja Slovenije. Še posebno je izpostavila spletno stran stičišča (www.zrss.si/slovenscina), kjer je mogoče pridobiti številne informacije o poučevanju in učenju slovenščine. Marko Filli iz RTV Slovenija pa je predstavil možnosti spremljanja slovenskih TV programov v Evropi in drugje po svetu. K razpravi so se priglasili tudi Drago Štoka, predsednik Sveta slovenskih organizacij iz Italije (SSO), Tatjana Rojc iz Milana (Italija), Marko Dvoržak iz katoliške župnije Ulm (Nemčija), Rajko Marič iz društva Kredarica Novi Sad (Srbija), Franc Zabukošek iz Svetovnega slovenskega kongresa in Dominik Vidmar iz društva France Prešeren (Belgija).

Predsednik komisije Miro Petek je ob koncu srečanja predlagal dva sklepa, ki sta se nanašala na asimilacijo in integracijo ter tretjega, ki je opredelil nadaljevanje prizadevanj za spremembo ustave, da bi slovenski parlament medse sprejel tudi predstavnike iz zamejstva in sveta.

Udeleženci so se nato do poznega večera zadržali v avli Državnega zbora, kjer je sproščena beseda tekla ob prigrizku in pijači. Porodila se je tudi ideja, da bi se vsake nekaj let organiziralo obsežnejši večdnevni seminar, saj je en dan premalo, da bi se lahko prisluhnilo vsej aktualni problematiki, ki tare Slovence v zamejstvu in po svetu.

 

 

 

IX. vseslovensko srečanje je s pozdravnim nagovorom odprl predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar. 

 

 

 

 Uvodno besedo je povzel minister pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš, ki je med drugim poudaril, da Slovenci kot narod mučenikov ne moremo preživeti, zato se moramo vsak dan truditi, da izboljšamo naš položaj.

 

 

V poslanskih klopeh so tokrat sedeli Slovenci, ki so se tu zbrali vse iz sosednjih držav, do širše Evrope, pa do obeh Amerik in Avstralije.

 

 

Tone Mizerit, urednik tednika Svobodna Slovenija iz Argentine, je spregovoril na temo "Živeti v dveh svetovih". Med drugim je poudaril: "Imamo Slovence, ki so brez državljanstva, žal pa tudi slovenske državljane brez slovenstva". 

 

 

Srečanja so se udeležili tudi slovenski dijaki iz Argentine, RAST 38.

 

 

Za kulturni program je poskrbel kvartet Hartmann'ce iz avstrijske Koroške. 

 

 

Udeležencem so zaplesali plesalci folklorne skupine Nagelj iz Kanade, ki letos praznuje že 50. obletnico delovanja. 

 

 

 

 

 

Na srečanju je bila dosegljiva tudi revija Moja Slovenija, ki so jo mnogi udeleženci z veseljem prelistali.

 

 

Minister Boštjan Žekš v živahnem pogovoru z duhovnikom Zvonetom Podvinskim (Katoliška misija na Švedskem).

 

 

 

Kvartet Hartmann'ce z Jurčkom Žmaucem (Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu) ter mag. Vladimirjem Smrtnikom (Enotna lista, avstrijska Koroška).