POGOVOR Z ROJAKOM: Marjan Terpin

»Imam še veliko načrtov!«

Uvozno-izvozno podjetje Terpin S.p.A, ki ima svoj sedež v italijanski Gorici in se predvsem ukvarja s kmetijsko mehanizacijo, se lahko pohvali z dolgoletno tradicijo, saj njegovi začetki segajo že v leto 1927. Marjan Terpin ga je skupaj s svojimi sinovi Simonom, Matejem, Janezom in hčerko Vlasto v celoti prevzel leta 2002. »Sedaj podjetje vodijo otroci, sam nisem več toliko aktiven, vseeno so tukaj že leta,« skromno pove Marjan Terpin. A med pogovorom se kmalu izkaže, da je gospod Terpin tiste vrste človek, ki mu volje in energije do dela ter ustvarjanja nikoli ne zmanjka.

Marjan Terpin se je rodil leta 1940 v Števerjanu na italijanski strani Goriških brd. V rodnem kraju je obiskoval osnovno šolo, v Gorici pa je zaključil slovensko učiteljišče in zatem nekaj let delal v uradniški službi. Na pobudo očeta Franca se je nato zaposlil v domačem podjetju. »Poročen sem že veliko let, živim v Števerjanu, kjer sem rojen, in upam, da bom tu živel do smrti. Imam štiri otroke, šest vnukov, trgovino, ki jo sedaj vodijo moji otroci,« o sebi spregovori gospod Marjan. Z leti je podjetje Terpin utrdilo prodajno mrežo po Sloveniji, državah bivše Jugoslavije, pa tudi v Italiji in Avstriji. Sedaj skupaj z družino ter s petnajstimi notranjimi in zunanjimi sodelavci zagotavljajo hitro in vsestransko opremo za vse vrste kmetij.

Delovanje v posvetnih in političnih organizacijah

Marjan Terpin že od mladih let deluje v različnih organizacijah, tako posvetnih kot političnih. Med drugim je bil tajnik Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici; goriški pokrajinski tajnik stranke Slovenska skupnost in nato več let njen deželni predsednik. Večkrat se je kot član delegacij odpravil do oblasti v Ljubljano in Rim. Je tudi podpredsednik Svetovnega slovenskega kongresa, predsednik Konference omenjenega kongresa za Italijo in član programskega sveta RTV Slovenija.

V okviru Konference Svetovnega slovenskega kongresa za Italijo je gospod Terpin kot glavni organizator zadnja štiri leta poskrbel za srečanje Slovencev v Italiji. Prvo srečanje so pripravili v Bardu, v središču Terske doline, nato pa se je odvijalo v Ogleju. Na srečanju, ki se je začelo z mašo, nadaljevalo pa s kulturnim programom in prijetnim druženjem, se je vsako leto zbralo lepo število Slovencev iz Italije in matične domovine.

Marjan Terpin poskrbi, da je vsako leto veselo tudi za dan slovenske državnosti, ko se pod lipo v Števerjanu zbere okrog 200 ljudi. Letos bo prireditev, ki bo posvečena 200 - letnici rojstva slovenskega jezikoslovca in narodnega buditelja Matije Majerja Ziljskega, 19. junija. Slavnostni govornik bo priznani zgodovinar dr. Stane Granda.

Umetniško ustvarjanje

Veliko svojega časa Marjan Terpin posveča tudi ustvarjanju. »Rad pišem, rišem, slikam, sem povsem samouk. Napisal sem tudi nekaj pesmi, poslikal klet, izdelujem kipe,« pravi Terpin. Leta 1969 je bil med ustanovitelji Števerjanskega vestnika, ki izhaja še danes. Letos so praznovali že 40 let njegovega izhajanja. »Prireditev so organizirali mladi, prišla pa je vsa vas. Bilo je zares lepo doživetje. Ob taki priložnosti si lahko rečeš, da si naredil nekaj dobrega, saj se je Vestnik ohranil kar 40 let. To ni tako enostavno. Vestnik pokriva vas Števerjan, pa tudi tiste, ki so se iz rodne vasi izselili po svetu in so zelo veseli, če jim ga pošiljamo. Nekaj let je vestnik izhajal vsak mesec, zdaj pa izhaja štirikrat na leto.«

Knjižna dela

Marjan Terpin je tudi avtor več knjižnih del. Leta 1983 je izdal knjigo, ki opisuje zgodovino njegove rodne vasi: Števerjan, poskus orisa zgodovine vasi. Leta 1988 je izšla knjiga Gospod župnik, v kateri lahko preberemo življenjsko zgodbo duhovnika Cirila Sedeja. Otroške spomine je popisal v knjigi Lojzič iz gmajne (2000). V knjigi je zbral tudi fotografije 40 poslikav, s katerimi je obogatil strop svoje kleti in jim dodal razlago v slovenskem in italijanskem jeziku. Knjiga, ki nosi naslov Skozi slavno in pogumno zgodovino Slovencev s preprosto slikano in pisano besedo, je izšla leta 2006. V njej lahko v 40 slikah sledimo slovenski zgodovini od stvarjenja dalje. Velik del poslikav je Terpin posvetil zgodovini Primorske: tolminskemu puntu, zgodovini Gorice, Števerjanu, Devinu, Trstu, prvi domoljubni organizaciji, ki se je borila proti fašističnemu sistemu - TIGR-u. »Čeprav so bili na Primorskem tigrovci prvi borci, se o tem ni smelo govoriti. Danilo Zelen je padel leto prej, preden so nastali partizani,« je poudaril Terpin.

Njegova najnovejša knjiga Jekleno srce, ki je luč sveta zagledala lansko leto, opisuje nadvse zanimivo in nenavadno življenje tigrovca Stanislava Antona Kamenščka - Stanka. Nastala je po Kamenščkovih spominih, ki jih je dokončal februarja 1972 v Oaklandu (ZDA), Terpinu pa jih je zaupala njegova soproga Dolores. »Kamenšček je bil svobodno misleči Slovenec, bil je proti vsem sistemom, proti fašistom, komunistom, nacistom. Služboval je kot pilot, še pred vojno pa je bil tigrovec.« Njegova življenjska usoda ni bila lahka, večkrat je bil zaprt ter tudi obsojen na smrt. Leta 1956 se je naselil v ZDA, kjer je bil univerzitetni profesor. Umrl je leta 1978 v Berkleyju, pokopan pa je v svoji rojstni vasi Ročinj. »V rojstni vasi smo mu lani septembra postavili ploščo in tako počastili njegov spomin,« pove Terpin.

Kot pravi gospod Marjan, ima sam še veliko načrtov. Rad bi zapisal življenjsko pot priljubljenega zdravnika, politika in glasbenika, pokojnega Mirka Špacapana. Pripravil pregled zgodovine stranke Slovenska skupnost vse od njene ustanovitve leta 1975, pri kateri je prisostvoval. Na papir bi rad prelil tudi sago svoje družine, predvsem v bivši Jugoslaviji, ko so veliko trgovali čez mejo in se jim je pripetilo veliko zanimivih anekdot.

Ob mojem vprašanju, kdaj najde čas za vse, hudomušno odgovori: »Saj veste, stari zjutraj ne moremo spati. Vstanem že ob petih in delam. Ko ti leta tečejo, moraš biti čim bolj aktiven, drugače umreš prej.«

Foto: Janez Dolinar