natisni članek

Izseljenci na Švedskem predstavili domovino

 

Sončni »Slovenski dnevi v Stockholmu« so se odvijali od 21. do 24. maja. Potekali so pod naslovom Majhna dežela, bogata kultura - LITET LAND, STOR KULTUR, SLOVENIEN FESTIVAL.

 

 

Igriva in poglobljena kulturna manifestacija z vrsto nastopov, ki so potekali v osrčju Stockholma, je po vsebini in tematikah, ki so presegle lokalne okvirje naših društev, največja prireditev, ki so jo kdaj zasnovali naši izseljenci, ki žive na Švedskem. Temeljni namen prireditve je bil, po besedah arh. Stanislave Borštnar Gillgren, predsednice Društva švedsko-slovenskega prijateljstva, poglabljanje, spoznavanje in sodelovanje na vseh ravneh prijateljstva med obema narodoma na različnih področjih, zlasti na kulturnem. Preseči želijo dolgoletno domačijsko društveno-veselično raven posamičnih društev, pretežno obarvano z ansambli in folkloro, saj se je četrta generacija Slovencev že močno integrirala v švedsko družbo, svoj jezik in identiteto pa Slovenci v enajstih društvih na Švedskem še vedno ohranjajo. V okviru Evropske unije pa lahko uresničujejo zahtevnejše skupne programe. Prireditev sta organizirali še Slovensko društvo v Stockholmu in Veleposlaništvo Republike Slovenije v Stockholmu. Podjetje Kraft & Kultur i Sverige AB, katerega direktor je Boris Benulič, ki je primorskih korenin, pa je poleg odlične organizatorke Ulrike Nordfeldt prispevalo velik del stroškov za dvorano, bivanje in pogostitev gostov iz Slovenije. Mnogi nastopajoči iz domovine pa so si (delno) sami krili stroške.

 

 

Vriskajoče veselje in radost gibanja v skandinavskih Benetkah

 

V sredo, 21. maja, je na trgu Medborgarplatsen nastopila folklorna skupina iz Škofje Loke pod vodstvom Marka Krajnika, nato še na trgu Slusen, Södermalmstorg-Ryssgarden in navdušila gledalce. Mlada gledalka je dejala: »Slovenci ste prinesli vriskajočo veselje in radost gibanja v te naše hladne skandinavske Benetke, kot imenujejo Stockholm.« Naša sreča: štirje sončni dnevi!

 

V knjižnici Slovenskega društva v Farsti je bila razstava akvarelov Lepote Slovenije slikarjev Emilije Erbežnik, Marije Strnad, Marjana Miklavca, Iva Kolarja, Jurija Repenška in Draga Jermana, ki so jo razširili z več deli tudi v prostorih Enskilda Galleriet. Zasnove moderne slovenske arhitekture so na razstavi predstavljali arhitekti pisarne Bevk-Perović. Jože Stražar, mednarodno uveljavljeni kipar, grafik in medaljer, je ob 300-letnici rojstva znanstvenika, naravoslovca Šveda Carla von Linnéja, ki je sodeloval z naravoslovcem in zdravnikom iz Idrije, J. A. Scopolijem, razstavil svoj opus medalj, ki ga je s skulpturami in akvareli svoje žene, Japonke Sumiko Kiyohara, prikazal že lani v Mestni galeriji v Velenju.

 

Vrhunski fotografski mojster umetniške fotografije Oskar - Karel Dolenc je očaral s fotografijami Cerkniškega jezera, ki je edinstven fenomen spremenljivosti letnih časov in enkratne lepote. Razstava o Primožu Trubarju, očetu prve slovenske knjige, je bila prav v knjižnici v Farsti, ki jo je projektirala naša arhitektka Stanislava Borštnar Gillgren. Prav tu je v 70. in 80. letih, v polnem razmahu slovenskega izseljenstva, učila naše potomce slovenščino Mihaela Hojnik. Sedaj se žal že nekaj let slovenske besede otrok četrte generacije ne sliši več!

 

 

 

 

 

Odprtje festivala v znamenju plesa in glasbe

Odprtje festivala z nazivom Majhna dežela, bogata kultura se je naslednji dan (četrtek, 22. maja) začelo z nastopom že omenjenih folkloristov iz Škofje Loke. Dirigentka Jerica Bukovec je uspešno izvedla diplomski koncert s švedskimi pevskimi zbori KMH Vokalensemble, KFUMs kammarkör in Täby kammarkörb, saj jih je naučila peti ljudske pesmi v slovenščini! Eminentni švedski kulturniki, pevci, obiskovalci opere, profesorji glasbe in gledalci so ji izrekli častno priznanje.

Popularni ženski slovenski trio Katrinas je spevno zaključil večer, ob prikazovanju filmov o Sloveniji in turističnem vabilu Švedom za obisk Slovenije in občudovanju »vriskajočega veselja in radosti, ki so ju prinesli Slovenci v Stockholm, hladne Benetke Skandinavije«. Moški pevski zbor pod vodstvom Janka Hareja je s primorsko-kraškim melosom, v katerega so položili moško strast in veselje do petja, navdušil; naslednji večer pa privabil v dvorano Enskilda Galleriet množico Švedov, ki so navdušeno ploskali mojstrskim vokalnim dosežkom postavnih fantov.

 

V petek, 23. maja, so opoldne na trgu Stureplan nastopili folkloristi. V knjižnici v Farsti so igrali in peli slovenske ljudske pesmi Lilijana Stepic, Emilija Erbežnik in Jože Jesenovec. Veličasten nastop se je odvijal v cerkvi sv. Štefana - Stefanskyrka, ko so nastopili: Mešani pevski zbor Gorenje-Velenje, Dornberški fantje in švedski Täby kammarkör z vodilno mislijo: V duši molitev, na ustih pesem, v srcu domovina. Prireditve so se nadaljevale v Enskilda Galleriet. Mlada filozofa in profesorja Vid Snoj in Gorazd Kocijančič sta z moderatorjem filozofom Tomasom Anderbergom nastopila z razpravama o etiki. Na citrah ju je spremljal Marjan Marinšek, direktor Kulturnega centra Velenje, ki je pred leti v povezavi s priljubljeno švedsko pisateljico za otroke Astrid Lindgren zasnoval vseslovensko prireditev Festival Pike Nogavičke.

 

 

 

V soboto, 24. maja, je v Enskilda Galleriet dušni pastir Zvone Podvinski iz Göteborga daroval slovensko mašo. Pisatelja Ivan Cimerman z aforizmi in Slavko Pregl z basnimi, ki jih je v švedščino prevedla in brala prof. Mita Gustinčič Pahor, sta izvabila hudomušen smeh ob bičanju zablod in »globalnih etičnih blodnjah človeka tega planeta«. Moderator je bil pisatelj Richard Schwartz. Satiro je na kitari virtuozno dopolnila Danni Stražar, ki študira glasbo v Stockholmu. O razvoju današnje slovenske arhitekture je predaval in komentiral arhitekt Vasa Perović. Njegov moderator je bil Johan Carlsson. Tema: kako sodobne globalne in evropske težnje vnesti v slovenski prostor.

 

 

Prebudimo vsestransko sodelovanje

Svečan zaključek prireditev so izvedle pevke tria Katrinas s tenkočutnim petjem, ki je zajemalo predvsem tipičen slovenski melos in obvladovanje sodobnih smeri evropske glasbe.

Vse te predstavitve so imele namen prebuditi vsestransko, kulturno, znanstveno, gospodarsko pripravljenost med Švedi, ki le malo potujejo v »deželico pod Triglavom«.

Društvo švedsko-slovenskega prijateljstva je bilo ustanovljeno med osamosvajanjem Republike Slovenije. Rojstvo samostojne republike je narekovalo drugačne odnose, kot pa so jih bili vajeni slovenski podjetniki na Švedskem, kupci slovenskih izdelkov in poslovni partnerji. Tudi mnoge družine z zakoncema obeh narodnosti so začutile potrebo, da se združujejo in tesneje povežejo Slovenijo in Švedsko. Ponudbe osrednjih turističnih organizacij iz Slovenije na švedski televiziji ni zaslediti, le kakšno hrvaško. Švedi, ki so podvrženi hladni severni klimi in dolgim zimam, negujejo zdravje. Iščejo topla morja in vroča poletja, mi pa lahko pustolovcem, »potomcem Vikingov«, ponudimo storitve v alpski, kontinentalni in sredozemski klimi, reke, jezera, gradove, arheologijo, etnološke bisere ... in storitve v 16 slovenskih zdraviliščih.

 

 

 

 

Po podatkih monografije Auguštine Budje (Slovenci na Švedskem, Landskrona 2005) je bilo na Švedskem leta 1999 registriranih, v Sloveniji rojenih priseljencev: 2657 moških in 2441 žensk. Danes se že vidijo sledovi asimilacije, saj se Slovenci vse bolj »integrirajo« in zlasti dekleta prevzemajo švedske priimke. Število otrok za dopolnilni pouk slovenskega jezika je premajhno, zato dajejo Švedi s svojo večkulturno politiko usodno prednost priseljencem drugih narodnosti iz različnih dežel Evrope, Azije in Afrike, ki imajo veliko število otrok.

Majska prireditev je dokaz, da imamo v Stockholmu in drugih mestih na Švedskem sposobne »ambasadorje« na različnih področjih, ki zadevajo strokovna znanja, z dolgoletnimi izkušnjami in prakso. Ti izseljenci vseh generacij, ki domovini ponujajo roko, modrost, znanje in voljo ter poznajo švedsko mentaliteto in navade - in obenem čutijo pripadnost »matični domovini, staremu kraju«, so vredni velike pozornosti naših gospodarstvenikov, strokovnjakov, kulturnikov in aktivnejših politikov s čutom za izseljence na Švedskem.

Besedilo in foto: Ivan Cimerman

 

JERICA BUKOVEC:

 

Nekega lepega dne sem prejela klic Stanislave Gillgren, ki me je povabila na kosilo. Omenila sem, da imam zaključni koncert podiplomskega študija v mesecu maju. In tako se je vse skupaj začelo. Dana ideja je rodila novo idejo, oči so se vedno bolj iskrile, nasmeh je bil vedno bolj opazen in volja, da naredimo nekaj več, je bila od tistega tenutka naprej neomajna. Združeni v eno, z enim samim ciljem. Predstaviti Slovenijo Stockholmu, Švedski. Sodelovanje se je kasneje več kot le razširilo, začetna ideja se je še bolj razcvetela, dokler ni v lepem majskem dnevu vse skupaj otvoril ples folklorne skupine, dokler se naenkrat ni zaslišalo petje pevcev, dokler ni naenkrat Stockholm postal "slovenski" za nekaj dni. Še zdaj, ko na to pomislim, sem ponosna, da sem Slovenka in sem vesela, da mi je Stanislava že od samega začetka izkazala toliko zaupanja.

 

Po festivalu sem na listu papirja prejela misli Jelke Repenšek, ki je našemu festivalu sledila od samega začetka, njeno zahvalo. Med drugim je napisala: "Zahvaljujem se Bogu, da imamo Slovenci tako bogato izročilo, da imamo Slovenci tako odlične skladatelje, da je Bog križal poti Zvoneta Podvinskega in teh ljudi, da so Švedi s pesmijo prišli Slovencem "pod kožo".

Naj pri tem omenim, da je bilo na mojem koncertu predstavljenih sedem del slovenskih skladateljev in štiri dela švedskih skladateljev. Da ne omenjam vseh sodelujočih, ki so na toliko različnih načinov predstavljali svoj košček Slovenije.
Več kot vesela sem, da nam je to uspelo. To je odskočna deska, da bo takšnih "kosil" v prihodnje morda še več.