|
Počastitev 20. obletnice Dneva samostojnosti in enotnosti Slovenije na Finskem ter srečanje slovenske skupnosti in slovensko-finskih prijateljev na veleposlaništvu Slovenije v Helsinkih Veleposlanik Tone Kajzer in soproga sta v prostorih veleposlaništva Slovenije v Helsinkih v soboto 11. decembra 2010 za slovensko skupnost na Finskem in v Estoniji organizirala srečanje in sprejem v počastitev 20. obletnice slovenskega plebiscita. Veleposlanik Tone Kajzer je v kratkem nagovoru več kot 70 udeležencem srečanja tako iz Finske kot tudi iz Estonije - tokrat se je srečanja, izjemno slabemu vremenu navkljub, prvič udeležil tudi "estonski Slovenec" Klemen Slabina s hčerko Marjetko - izpostavil pomen enotne odločitve slovenskih državljanov za samostojnost Slovenije, na referendumu leta 1990, ki je tudi tlakovala pot k vzpostavitvi neodvisne države Republike Slovenije, ki je bila razglašena 25. junija 1991. Ob tem je veleposlanik poudaril, da je praznovanje 20. obletnice plebiscita, ko smo Slovenci demonstrirali, da znamo v odločilnih trenutkih strniti vrste, še posebej pomembno tudi iz vidika sedanjega težkega trenutka, ko je potrebno sprejemati odgovorne rešitve, ki bodo aktivirale vse družbene potenciale s ciljem doseganja novega razvoja in blagostanja celotne družbe. 
Veleposlanik se je na srečanju, kjer so slovenska skupnost in slovensko-finski prijatelji - srečanja se je udeležilo tudi ožje vodstvo Društva slovensko-finskega prijateljstva - skupaj okrasili božično drevo, na kratko predstavil tudi izjemno dobre in pozitivne izkušnje iz eno leto trajajočega programa in delavnic, ki ga izvaja Združenje slovenskih staršev in otrok na Finskem. Zahvalil se je soprogi Mileni Kajzer, ki je lansko leto podala pobudo za ustanovitev združenja staršev ter najaktivnejšim staršem. Ob tem je osebne zahvale izrekel "finskemu Slovencu" Dušanu Jovanoviču, ki je pripravil idejo zadnje delavnice, kjer so starši in otroci izdelovali "Gorenjske židane marele", in ki je za današnje srečanje pripravil tudi izvirne okraske v znamenju 20. obletnice plebiscita. 
Na koncu se je veleposlanik zavzel, da bi dosedanji stiki in dobro sodelovanje med veleposlaništvom in Slovenci živečimi na Finskem ter v Estoniji še okrepili in poglobili. Prisotne je seznanil, da je Združenje staršev v sodelovanju z veleposlaništvom, na podlagi zelo pozitivnega odziva vseh udeležencev – staršev in otrok - na Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu že naslovilo vlogo in prošnjo, da bi se skromna finančna pomoč, ki smo je bili deležni v letošnjem letu, ko smo na delavnicah med drugim gostili tudi prof. Dušico Kunaver, nadaljevala tudi v 2011.
Ob robu sprejema, ki so se ga udeležili tudi nekateri Slovenci iz krogov "starost" slovenske skupnosti na Finskem (med drugimi Jože Rozman, Branko Brelih in Dušan Jovanovič) ter "še vedno" najmlajša Slovenka na Finskem, lansko leto rojena deklica Maja Močilnikar, so veleposlanik in soproga ter osebje veleposlaništva pripravili tudi "domačo" pogostitev, soproga veleposlanika pa je v dogovoru z "Božičkom iz Laponske" poskrbela tudi za skromno obdaritev za vse slovenske otroke. Milena Kajzer Helsinki 11. december 2010 Moja Slovenija, 15.12.2010
|
Za pripadnike slovenske skupnosti v Makedoniji je bil februar tako pester mesec kot že dolgo ne. Najpomembnejši dogodek je bilo nedvomno srečanje s predsednikom Republike Slovenije dr. Danilom Türkom, ki se je mudil na uradnem obisku v Makedoniji, in z njegovo soprogo gospo Barbaro Miklič Türk. Na srečanje je člane Slovenskega združenja France Prešeren iz Skopja in društva Triglav iz Bitole povabil naš veleposlanik Alain Brian Bergant.
17. februarja smo se v lepem številu zbrali v hotelu Aleksandar Palace v Skopju. Dobrodošlico je visokemu gostu in njegovi soprogi zaželel naš pevski zbor, ki je zapel nekaj slovenskih pesmi in eno makedonsko. Po pozdravnem nagovoru veleposlanika Republike Slovenije v Republiki Makedoniji Alaina Briana Berganta je gosta in člane delegacije v imenu članov Slovenskega združenja France Prešeren pozdravila predsednica Anastazija Ribarski in jim zaupala, da si člani želimo, da bi vsi gostje, predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, njegova soproga in minister za zunanje zadeve Republike Slovenije Samuel Žbogar, postali častni člani našega združenja, ter jim izročila članske izkaznice.
|
|
Več ... [Razgiban februar v Makedoniji]
|
|
Mesec junij je mesec Slovencev, ki živijo zunaj meja naše domovine. Veliko rojakov se vrne in obišče Slovenijo. Zato je tudi veliko prireditev, ki povezujejo Slovence in širijo kulturno, jezikovno in narodnostno zavest in širino. Med njimi so pomembni trije dogodki: X. Vseslovensko srečanje, Srečanje v moji deželi, 17. tabor Slovencev po svetu in 22. romanje treh Slovenij na Svete Višarje.
|
|
Več ... [DOGODKI ZA IZSELJENCE V SLOVENIJI ČEZ POLETJE]
|
Med 8. in 19. aprilom je minister za Slovence po svetu in v zamejstvu, dr. Boštjan Žekš obiskal tri države latinske Amerike in tam živeče slovenske skupnosti. Cilj obiska je bil krepitev in širjenje sodelovanja med Uradom in slovenskimi društvi ter organizacijami. Pogovarjal se je s predsedniki treh slovenskih krovnih organizacij v Argentini, Braziliji in Urugvaju. Obiskal je nekaj šol slovenskega jezika in se srečal z mladimi.
|
|
Več ... [Minister Žekš o obisku v Argentini, Urugvaju in Braziliji]
|
8. februar 2009, Prešernov in slovenski kulturni dan, bo v hamburški skupnosti zapisan v zgodovinsko kroniko. Praznovali smo 40-letnico slovenske katoliške misije.
V tem dolgem obdobju se je zvrstilo kar nekaj dušnih pastirjev, ki so neumorno postavljali temelje naše skupnosti in z veseljem prihajali na oddaljeni sever, tako da smo lahko Slovenci tudi v tem delu Nemčije že pred 40 leti prisluhnili slovenski božji besedi ter obdržali in gojili slovensko kulturo. Nekateri župniki so že umrli, drugi so prevzeli božjo službo v drugih nemških pokrajinah ali celo v drugih državah. Žal se 40. obletnice nista mogla udeležiti gospod župnik Martin Mlakar, ki je opravljal božjo službo v Hamburgu kar 23 let in je zaradi bolezni moral dolgo vožnjo iz skoraj 500 kilometrov oddaljenega Kölna opustiti, ter msgr. Janez Pucelj, ki je kar dobro leto z veseljem priskočil na pomoč, čeprav je zato prihajal iz še bolj oddaljenega Münchna, dokler nismo dobili stalnega župnika.
|
|
Več ... [Praznovanje v Hamburgu]
|
V društvu Mura iz Rankweila smo 14. marca 2009, kakor tudi vrsto let do sedaj, proslavili dan žena, 8. marec. V Bresnersali v Brederis-Rankweilu smo se zbrali člani društva in prijatelji s Predarlskega, iz Švice, Nemčije, Liechtensteina in Slovenije.
Vse žene, mamice, babice smo obdarili z rdečim nageljnom in jih ob prihodu počastili z aperitivom.
Za kulturni program so poskrbeli učenci dopolnilnega pouka slovenščine in kulture iz Rorschacha (Švica) in Brederis-Rankweila (Predarlsko) pod vodstvom Mateje Kregar. Vsi so se zelo potrudili in znova pripravili čudovit program. Otroci, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine in kulture na Predarlskem, so se občinstvu predstavili z recitacijami, glasbenimi in plesnimi točkami. Učenci iz Švice pa so občinstvo razvedrili s kratko lutkovno predstavo Miška z velikimi očmi.
|
|
Več ... [Praznovali smo dan žena]
|
Odbor slovenskega društva Jadran iz Melbourna v Avstraliji v skoraj isti sestavi že četrto leto uspešno vodi ta naš prijazni družabni klub. Že od samega začetka svojega mandata se je lotil obnavljanja in posodobitve prostorov, urejanja vrta in vsega ostalega. Načrtovana dela so uspešno dokončana.
Poleg ostalih aktivnosti se vsako sredo zbira tudi naša upokojenskega balinarska sekcija. Tekmuje v
balinarskih spretnostih do 12. ure, sledi lahka malica, igranje in karte itd.
Jadranovi profesionalci v balinanju tudi redno tekmujejo na medklubskih turnirjih.
|
|
Več ... [Pozdrav iz društva Jadran, Melbourne]
|
Montreux in Vevey kot mesti gostiteljici Mednarodnih otroški iger
"Moje otroštvo in družina sta bila uničena v času druge svetovne vojne. Ker pa želim v okviru svojih zmožnosti oblikovati boljši svet na osnovi prijateljstva, se mi zdi šport najboljši način za povezavo mladih ljudi iz različnih držav. Zato pa potrebujemo notranjo moč in prijatelje, ki so pripravljeni volontersko delovati." pravi o mednarodnih športnih igrah Metod Klemenc, slovenski športni delavec in idejni oče iger.
Prve mednarodne otroške igre so se odvijale 5 junija 1968 v Celju. Na teh prvih igrah je sodelovalo devet mest pobratenih s Celjem (Beograd -Jugoslavija, Brno-Češka republika, Celje-Slovenija, Graz -Avstrija, Kranj in Trbovlje -Slovenija, Lausanne-Švica, Udine-Italija in Zagreb-Hrvaška). Prvi uspeh je navdihnil organizatorje in samo dve leti kasneje so Udine, Italija predlagale nove igre.
|
|
Več ... [Mednarodne otroške igre]
|
Slovensko kulturno društvo LIPA iz Münchna je februarja pripravilo pustovanje, ki se ga je udeležilo veliko slovenskih rojakov, ki živijo v Münchnu in njegovi okolici. Prišlo jih je približno 250 in mnogi so veselo razpoloženje popestrili z domiselnimi pustnimi maskami. Za presenečenje večera pa je poskrbela folklorna skupina SKD LIPA München z nastopom »Smrkcev«. Za koreografijo, maske in glasbo je poskrbela Daniela Zver, vodja folklorne skupine. Pustno rajanje je trajalo pozno v noč ob spremljavi ansambla Veseli Gorenjci iz Slovenije.
10. obletnica folklorne skupine LIPA
Slovensko kulturno društvo LIPA München je bilo ustanovljeno leta 1992, velika želja, da bi imeli tudi različne sekcije, pa se je uresničila leta 1999, ko smo ustanovili svojo folklorno skupino. Z vajami smo začeli pod vodstvom Darinke Žgeč, zbralo se nas je 20 članic in članov društva. Prvi nastop je bil 6. marca 1999 z gorenjskimi plesi. Sčasoma smo se naučili še prekmurskih in štajerskih ter si pridobili tudi vse tri noše. Leta 2003 je vodstvo folklorne skupine prevzela Daniela Zver, ki nas vodi z velikim veseljem in motivacijo. Prav tako smo veseli, da imamo med nami Toneta Debeljaka, ki nas na vsakem nastopu spremlja s svojo harmoniko.
|
|
Več ... [Zapoj in zapleši z menoj, ostani prijatelj moj!]
|
V novembru 2008 je Društvo švedsko-slovenskega prijateljstva v Stockholmu priredilo srečanje z zanimivimi predavanji. Na programu je bilo sledeče:
1. dr. Helena Jarl Keržar, članica društva, nekdanja profesorica na Univerzi v Uppsali: »Moški in ženski jezik - ali obstajajo razlike?«;
2. Anna Nilsson, raziskovalka na univerzi Södertörns högskola, in Lojze Hribar, moderator: »Železna zavesa po drugi svetovni vojni« - meja med vzhodom in zahodom od Baltskega do Jadranskega morja s poudarkom na meji med Italijo in nekdanjo Jugoslavijo«;
3. Jerica Bukovec - Gregorc in Martin Gregorc: švedske in slovenske pesmi
|
|
Več ... [Enkraten večer v Stockholmu]
|
Naše Združenje Slovenci osrednje Bosne - Zenica redno prejema vašo in našo revijo Moja Slovenija. Veselimo se vsake nove številke, saj lahko v njej preberemo novice o Slovencih, ki živijo po vsem svetu. To nas zbližuje z našo Slovenijo, saj se tako počutimo manj pozabljeni.
Naše združenje je bilo ustanovljeno leta 1992, v najtežjem času za Bosno in Hercegovino. Ko se je začela vojna, je mnogo prebivalcev zapustilo domove v strahu za svoje življenje. Tudi veliko Slovencev je odšlo v druge države. Tega leta je nekaj entuziastov v Zenici osnovalo Združenje Slovencev osrednje Bosne pod vodstvom predsednika Ivana Debeljaka. Istega leta so se po našem vzoru formirala tudi združenja v Kaknju, Brezi, Tuzli, Travniku, Banja Luki, Vitezu ter drugih mestih. Ustanovitev teh združenj nam je dajala pogum, da smo ostali na svojih domovih. Med vojno je naše združenje štelo okoli 700 članov. Ustanovili smo glasbeno, likovno, planinsko, šahovsko sekcijo. Organizirali smo tudi tečaj slovenskega jezika, ki ga je vodila prof. Magda Dolgan - Sredić.
|
|
Več ... [Dosežki združenja Slovenci osrednje Bosne]
|
Fotografije iz prireditve si lahko ogledate na povezavi:
http://picasaweb.google.com/klemen.zumer/PresernovDanPraznikSlovenskeKulture#
|
Na povabilo francoskega Kulturnega centra, Hiše poezije v Tinqueuxu (Centre Culturel - Maison de la Poésie de Tinqueux, Reims), je ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku gostovala oziroma bila v Franciji predstavljena mednarodna revija za poezijo Lirikon 21, ki jo izdajata Velenjska knjižna fundacija in Akademija Poetična Slovenija.
|
|
Več ... [Degustacija slovenske poezije v Franciji]
|
Letošnje leto je za društvo Slovenski zvon iz Krefelda v Severnem Porenju - Vestfaliji jubilejno leto. Društvo je bilo ustanovljeno 3. februarja 1979, to je pred 30 leti. Z različnimi prireditvami se bo letos počastil ta društveni jubilej.
Prva iz tega sklopa je bila prireditev ob Prešernovem dnevu v soboto, 14. februarja, v Neussu blizu Düsseldorfa. Na začetku je mešani pevski zbor Slomšek iz Maasmechelna v Belgiji zapel slovensko himno Zdravljico. Vse prisotne je pozdravila predsednica društva Rozina Lovrenčič. Slovenski pevci iz Belgije so nadaljevali s prepevanjem slovenskih narodnih pesmi. Voditelja programa slovenski učitelj in gimnazijka Nadja Čegovnik sta namenila nekaj besed Francetu Prešernu in letošnjima nagrajencema, prejemnikoma Prešernovih nagrad igralki Štefaniji Drolc in slikarju Zmagu Jeraju. Sledil je nastop nemškega moškega pevskega zbora MGV Eintracht iz Willich-Schiefbahna. Presenetili so s prepevanjem mednarodnih pesmi v slovenskem, hrvaškem, španskem in nemškem jeziku.
|
|
Več ... [Prešernovanje Slovenskega zvona]
|
Kultura iznad politike
Brešanov roman »IZPOVED NEKARAKTERNEGA ČLOVEKA« je bil prvič objavljen leta 1996 v biblioteki Hit zagrebškega založnika »Znanje.« Po izvrstnem uspehu in branosti v domovini, je roman prvič objavljen tudi v Sloveniji, v založniški hiši „Stella" iz Šmarjeških toplic. Spretni pripovedovalec Ivo Brešan postavlja glavnega junaka Fabricija Viskova v burno zgodovinsko obdobje, dogodki pa se vrstijo med leti 1918 in 1990. Glavni lik, ki skače iz sistema v sistem, kaže svojo neznačajnost in osebni interes s tem, ko brez milosti gazi vse človeške lastnosti. Tema je še kako aktualna tudi v današnjih dneh. Roman je zaradi svojega obsega izšel v dveh delih. Prevedla ga je pisateljica in prevajalka Sabina Koželj Horvat. Sam avtor verjame, da bo roman našel pot do bralcev v Sloveniji, saj smo živeli v istih zgodovinskih razmerah.
|
|
Več ... [Novi Slovenski prevodi hrvaških avtorjev]
|
Slovenski narodni dom Lipa park (St. Catharines, Ontario, Kanada) že od leta 1975 organizira vsakoletno tekmovanje in izbiro najlepšega slovenskega dekleta, ki nosi naslov "Miss Lipa park« in nato predstavlja Društvo Lipa park. Društvo zastopa tudi med izbranimi dekleti drugih narodnosti na vsakoletni prireditvi "Folk Art Festival'' v St. Catherinsu. Pri domačem društvu pa je gostiteljica vseh prireditev, posebno na Odprti hiši, ko nas obiščejo tudi lepotice drugih narodnosti iz Niagarskega polotoka.
V vseh dosedanjih 36 letih je vseh 36 izbrank izvrstno predstavljalo naše društvo Lipa park, za kar jim je društvo zelo hvaležno.
|
|
Več ... [PISALI STE NAM: Lipa Park ambasadorja 2009]
|
Povabilu Slovenske katoliške župnije Stuttgart in KD Slovenija Stuttgart se je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Boštjan Žekš, odzval v soboto, 7., in nedeljo, 8. februarja. To je bil njegov prvi obisk v Nemčiji. Ministra je spremljal sekretar z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Jurček Žmauc. Srečanja sta se udeležila tudi generalni Konzul iz Münchna g. Alfred Killer in konzulka g. Marjana Prvinšek - Bokal. V slovenskem domu so se odvijala prijetna in zelo pomembna srečanja v okviru številnih kulturnih društev iz Baden-Würtemberga in Bavarske, ki delujejo v okviru koordinacije v južni Nemčiji
Gospoda ministra so v soboto 7. februarja ob 16. 00 v Slovenskem domu s svojim nastopom najprej pozdravili naši najmlajši - otroci slovenskega župnijskega vrtca in slovenske sobotne šole z recitalom: Slovenija, ti si kakor sonce. Nato so se vrstili pogovori s starši. Sledilo je srečanje s člani župnijskega pastoralnega sveta. Ministru so obširno predstavili slovensko župnijo v Stuttgartu, ki jo vodi župnik dr. Zvone Štrubelj in sodelavec župnik g. Igor Krašna. Razgrnili so mu zemljevid obširne župnije in delo ter težave, s katerimi se srečujejo. Po prijetnem informativnem večeru je sledila skupna večerja v Slovenskem domu.
|
|
Več ... [Minister dr. Boštjan Žekš na obisku v Stuttgartu]
|
Dobri stari časi
Pozimi počiva zemlja z otožnostjo,
drevesa so izgubila zeleno odejo,
cvetlice so odcvetele,
trava je ovenela.
Ptice selivke so nas zapustile.
Sneg in led pokrivata zemljó,
otroci se sankajo in drsajo po ledu.
Le star lisjak je na preži,
v brlogu medvedja družina spi zimsko spanje.
V daljavi šlišim zvoniti zvonove.
Bila je lepa zimska idila.
|
|
Več ... [POEZIJA: Dobri stari časi]
|
Dolga in bogata življenjska pot Karoline Škruba, rojene Funkel
Luč sveta je zagledala 22. oktobra leta 1918 v slovenski družini v Svetem Miklavžu nad Laškem. Mladost je preživela v rojstnem kraju pri štiričlanski družini na kmetiji staršev do 18. leta starosti.
Fanta po imenu Anton Škruba, ki je prišel iz Francije na oddih na sosednjo kmetijo, je srečala po naključju. Bila je ljubezen na prvi pogled. Leto dni sta preživela ločeno, poročila sta se v rodnem kraju ter leta 1937 odpotovala v Francijo v mesto Merlebach, kjer je bil Anton Škruba zaposlen v rudniku rjavega premoga kot veliko število izseljencev in kjer sta si ustvarila dom in družino.
Karolina Škruba je kljub oddaljenosti obdržala zelo dobre stike z domovino, družino, sorodniki ter z Izseljensko institucijo, kot na primer s Slovensko izseljensko matico, s katero je sodelovala in poročala o delovanju tukajšnjih slovenskih društev, ki so delovala in združevala slovenske izseljence v rudarskem bazenu francoske Lorraine.
|
|
Več ... [90-letnica Karoline Škruba]
|
Počastili smo grob zdravnika in rektorja univerze v Freiburgu, dr. K. J. Starovašnika (iz 18. stoletja) in se ustavili v kraju Derendingen, zadnji župniji zaslužnega Slovenca Primoža Trubarja.
Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije zbira in proučuje vplive zdravstva na življenje in odnose med ljudmi različnih strokovnih dejavnosti. V tem smislu mislim, da je umestno sporočiti, kako je prišlo do tega dogodka, da smo rekreativne, poletne počitnice v Schwarzwaldu pri Freiburgu izkoristili za kulturni doživljaj.
|
|
Več ... [Zgodbe, ki jih ustvarjata mednarodno prijateljstvo in sodelovanje]
|
|
|
